Do nedavnega so bile finančne ustanove v tretjem svetu, v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, izključene iz globalnega finančnega trga. Njihovo poslovanje je bilo omejeno le na domače trge, dogajanje v razvitih državah pa ni izkazovalo omembe vrednega voliva na njih. Aktualna ekonomska kriza, ki pustoši po ZDA, pa stvari preobrača na glavo. Medtem ko so tečaji delnic ameriških bank in drugih podobnih ustanov pod pritiskom padanja vrednosti, letijo po podatkih ameriškega svetovalnega podjetje Boston Consulting Group (BCG) tečaji podobnih ustanov s tretjega sveta v nebo. Nekatere izplačujejo celo 50-odstotne dividende.
Kam z deviznimi rezervami? |
|
Države, znane pod oznako azijski tigri (Kitajska, Tajvan, Indija...), kopičijo milijarde dolarjev deviznih rezerv, ki pritekajo od cvetočega izvoza. Ni izključeno, da bodo svoje rezerve usmerile v kapitalske naložbe na Zahodu. |
" Finačni akterji iz Indije in Kitajske bodo na globalnem finančnem trgu zavzeli bistveno bolj opazne pozicije", pravi Walter Sinn iz BCG. Po njegovem ni izključeno, da se bo sedanja ameriška kriza vpisla v zgodovino kot točka geostrateškega preobrata. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo banke iz tretjega sveta poskušale pridobiti lastniške deleže v finančnih ustanovah razvitih držav.
Kot so še poudarili v BCG, visoka gospodarska rast v državah tretjega sveta omogoča visoko rast obsega poslovanja in realiziranega dobička tamkajšnjih finančnih ustanov. "Banke, zavarovalnice in skladi akumulirajo velike vsote kapitala, ki ga bodo slej ko prej usmerile na zahodni trg", dodaja Sinn.
