Ministrica Katarina Kresal je na današnji prireditvi v spomin na žrtve vseh taborišč dejala, da "27. januar še zdaleč ni zgolj stvar preteklosti – temveč stvar prihodnosti, mogoče ali nemogoče, ter sedanjosti, za katero ne smemo pozabiti, da sama po sebi nekoč ni bila čisto nič drugega kot zgolj ena od verzij prihodnosti".
Katarina KresalLepe besede so stvar upov in obetov, najboljšega od možnih svetov pa lahko ustvarimo le s kritično samorefleksijo, dvigovanjem nivoja politične kulture in, ne nazadnje, s pravimi dejanji.
"Strah in stiska ljudi, ki ju je do skrajnosti zaostrila aktualna kriza, je najboljša podlaga za politiko, ki jo zaznamujejo težnje po šibki in nekritični civilni družbi in po silovitem kritiziranju institucij pravne države, ki so dojete kot nekakšna cokla v sicer gladko delujočem kolesju političnega stroja," je opozorila. Ministrica ocenjuje, da je tej politiki dovolj že tiha pasivnost in občutek nemoči v ljudeh. K temu pripomore bombardiranje ljudi s sporočili negotovosti in strahu ter dajanje obljub o redu na drugi strani. "Klic s krvjo plačanih spoznanj dvajsetega stoletja je in mora biti močnejši od klica populistične politike, ki rešitev vidi v razgradnji temeljev demokratične družbe in vladavine prava."
Sporočilnost spomina na holokavst
"Spomin na holokavst nosi pomembno sporočilo o tem, kaj se lahko zgodi, ko družba ni sposobna najti pametnega političnega odgovora na razmere in dileme, ki jih prinesejo velike krize." Kresalova opozarja, da se nam mora v glavah prižgati rdeča luč, ko beseda nanese na ideje o novih začetkih, resetiranju in hitremu spreminjanju ustave ter napovedih absolutne zmage neke politike. Pomembno je, da ne pride do stanja pasivnosti, ampak da se najde odgovore na aktualne dileme. Dodala je še, da se je treba iz preteklosti učiti, ko se odločamo o prihodnosti.
