Če bi banke razkrile, koliko so izgubile zaradi financiranja menedžerskih odkupov, bi ugotovili, da iz tega naslova nimajo velikih izgub, je pred preiskovalno komisijo DZ za sporne menedžerske prevzeme zatrdil Kordež. Kot je dodal, pretežni del izgub bank izhaja iz težav, ki jih imajo podjetja s poslovanjem.
S tem so se uresničila ugibanja nekaterih medijev, da se bo Merfin s predlagano prisilno poravnavo poskušal izogniti določilu, ki velja za stečajni postopek, in sicer, da so posli, opravljeni v letu pred uvedbo postopka, izpodbojni. Za upnike je namreč sporna zlasti lanska delitev 12,6 milijona evrov dividend, ki so si jih izplačali lastniki Merfina.
"Ko gledam primer Laškega, Istrabenza in Merkurja, lahko rečem, da banke na teh primerih praktično niso izgubile nič. Daleč preveč se potencira, koliko je bilo izgub iz naslova menedžerskih odkupov," je dejal Kordež.
"K prevzemu me ni silil nihče"
Kordež je pred komisijo pojasnil, da se je z vodilni menedžerji iz Merkurja za prevzem – ta se je zgodil leta 2007 – odločil zaradi presežka denarja na trgu, iskanja poslov in pozitivne ocene bodočih gospodarskih gibanj.
K prevzemu ga ni silil nihče, sta se pa državna Kad in Sod takrat umikala iz lastništva in so bile razprave tudi o morebitnem menedžerskem odkupu.
Menedžerski prevzem je kreditiralo osem bank, tako domačih kot tujih, banke v državni lasti pa so sodelovale z relativno manjšim deležem kot ostale.
Kordež je kredit zavaroval z vsem svojim premoženjem, zanj pa je zastavil tudi dobro ime. Toda, kot poudarja Kordež, se banke ne bi odločile za financiranje projekta, če ta ne bi bil ekonomsko zanimiv.
