“Samo ukinitev možnosti ustanovitve zemljiškega dolga še ne bo izbrisala tudi vseh obstoječih zemljiških dolgov, ki so jih na svoje premoženje že vpisali številni slovenski tajkuni in drugi, proti katerim se vodijo različni postopki zaradi najhujših oblik gospodarskega ali organiziranega kriminala,” opozarja Drago Šketa, vodja tožilstva v Mariboru.
Ukinitev bi bila sicer OK
Mariborski tožilci namreč že dlje pozivajo državo, naj spremeni zakonodajo, tako da z vpisom lažnega zemljiškega dolga na premoženje ne bo mogoče zaščititi nepremičnin in drugega premoženja pred upniki.
“Že januarja smo ministrstvu za pravosodje predlagali, da bi se dolg lahko tudi sodno izpodbijal oziroma da bi bil izbris dolga iz zemljiške knjige možen tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je ugotovljena ničnost tega dolga,” dodaja Šketa. Kljub temu se zdi tožilcem sprejemljivo tudi, da bi zemljiški dolg preprosto ukinili. To namreč zdaj predlagajo v koalicijski Državljanski listi (DL), ki je v parlamentarno obravnavo že poslala predlog sprememb stvarnopravnega zakonika.
