Slovenija > Komentarji in kolumne
17 ogledov

Zakaj je revščina lahko zapor

“Marginalci”, ki jih je država skrbno držala v zaporih revščine in obupa, so prišli na plan.

Tjaša Pureber | Avtor: Nik Rovan Nik Rovan
Pred časom so se nekateri s pomočjo aktivistov Iz-hoda iztrgali iz životarjenja v zaprtih institucijah. Država je obljubila, da jim bo pomagala, da zaživijo samostojneje. To se ni zgodilo. Čeprav nenehno poslušamo, kako je treba varčevati, gre pri deinstitucionalizaciji za tipičen primer, kako je namesto razmišljanja o novih družbenih vrednotah enostavneje rezati vsepovprek. Čeprav samostojno življenje stane manj kot zaprti zavodi, očitno manjka politične volje, da bi država ljudem to omogočila.

Gotofi so. Vladajoča politika vseh barv si ne želi opominov, zakaj je družbena solidarnost potrebna. Zato je izumila vse vrste institucij, kamor lahko zapira vse, ki ne spadajo povsem v prevladujočo družbeno normo, ki neusmiljeno narekuje le gonjo po dobičku. Ulice čisti pred berači, Romi že desetletja ne morejo živeti drugje kot v getu. Mlade potiska v večne prekerne zaposlitve, delavce v brezposelnost. Ker ne povečujejo števila socialnih delavcev, starejše zapira med štiri stene, kjer nihče ne vidi njihove bede. Vsi ti “marginalci”, ki jih je država skrbno držala v zaporih revščine in obupa, so zdaj prišli na plan. Ne dajo se več utišati, njihov “dost je” gromi od ust do ust po ulicah vse države. Ljudje so čakali, da jim bo šla država naproti. Zdaj ne pristajajo več na to, da morajo bedo skrivati, da je ne bo kdo videl. Podali so se na ulice in spoznali, da niso sami. Da je takšnih, ki so potisnjeni na in čez rob družbe, veliko. Preveč. In da za položaj, v katerem so se znašli, niso krivi le sami. Nočejo biti več žrtve sistema. In zato so politiki gotofi.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.