Ker že vsaj pol leta poslušam bolj ali manj utemeljene argumente pro et contra v kontekstu predvidene uvedbe malega dela, bi se veljalo skozi prizmo lastnih študentskih izkušenj obregniti ob nekatere med njimi.
Floskule. Poglejmo kar po točkah.
1. "Študenti delajo kot natakarji. To nima nobene zveze z njihovim študijem." Do neke mere sicer drži. Včeraj je eden od servisov ponujal 812 strežb in 501 "drugo" študentsko delo. Toda verjamem, da imajo študenti pravico izbirati in konec koncev izbrati strežbo. Ta je ne nazadnje tudi fleksibilna oblika dela, saj jo lahko opravljajo med vikendi, zvečer, oziroma takrat, ko imajo študenti pač čas. Ko torej niso na fakulteti. Kajti ...
2. "Študenti samo delajo in ne študirajo!" To zatrjujejo ljudje iz točke 1. Torej: poiščite si fleksibilno delo, ki vam bo omogočalo, da ste redno na fakulteti. Ampak nikar ne kelnarite! Niti ne delite letakov. Hmmm.
3. "Zaradi malega dela dve tretjini študentov ne bosta mogli študirati." (Malo delo bo zaslužek namreč omejilo na šest tisoč evrov bruto na leto.) To je eden od argumentov študentskih organizacij. Odgovarjajo jim pravzaprav kar študentski servisi, njihovi zavezniki: več kot 80 odstotkov dijakov in študentov zasluži manj kot šest tisočakov na leto, pravijo v Agenciji M servis. Protislovje?
4. Pa še ena provladna: "Ker malo delo ne bo omogočalo polnega delovnika, bodo delodajalci mlade diplomante nato zaposlili." Če verjamete ...
