O tem, da bi se morale osnovne šole načrtovanja urnika in obveščanja o njem verjetno lotiti prej, lahko razpravljamo. Neverjetno je, da avtobusni prevozi še vedno niso usklajeni. Še huje je, da manj kot teden dni pred začetkom pouka v javnosti o tej pomembni spremembi ni ne duha ne sluha. A šole urnike vedno pripravljajo v tem času. Glede na to, da bo ukrep veljal po vsej državi in da so starši približno enako neobveščeni povsod, daje slutiti, da je težava drugje.
Izredno stanje. Ministrstvo je začetek pouka omejilo z željo, da v sklopu zategovanja pasu v javnem sektorju pouk omeji tudi popoldne. Sindikati so opozarjali, da bi to pomenilo izgubo številnih delovnih mest. Izpogajali so, da popoldanske omejitve ni več, ostala pa je jutranja. Pol ure gor ali dol se morda komu zdi nepomembno. Vplivalo bo predvsem na tiste, ki še vedno delajo v tovarnah in imajo praviloma nižje dohodke.
Marsikdo nima družinskega solidarnostnega mehanizma in se bo zato, ker bodo vrata šole zaprta, znašel pred resno težavo: kam dati otroka? Kasnejši začetek pouka ustreza staršem, ki delajo v mestih, nikakor pa ne tistim na podeželju. Sprememba je bila uvedena praktično brez resne javne razprave. Če bi o konkretnih posledicah govorili dlje, bi morda našli razumno rešitev. Tako pa bo stranska škoda varčevalne histerije ponovno kopica ljudi, ki jih v sindikalnih bojih ne zastopa nihče. Kaj bo s tem prihranila država, verjetno ni jasno nikomur. A pri številnih ukrepih se tako ali tako zdi, da prihranek sploh ni več bistven. Da le vlada izredno stanje.
Komentar se nanaša na novico: Ravnatelj: Uredba je butasta.