Nihče v Sloveniji naj na specialista ali operacijo ne bi čakal več kot 180 dni. Je to res?
Žurnal24 main
Čakalni seznami se počasi urejajo. To je zelo dobra novica, predvsem za paciente, ki naj zdaj na noben specialistični pregled ali operativni poseg (razen če tako izrecno želijo) ne bi nikjer čakali več kot šest mesecev. Tako zagotavljajo na MZ (če so vaše izkušnje kje še drugačne, nam sporočite). Še februarja lani se je zdelo, da bo kleščenje "neskončno dolgega čakanja v zdravstvu" nemogoče. Na pregled v ambulanti za bolezni dojk v mariborskem zdravstvenem domu Adolfa Drolca je takrat čakalo 6.400 žensk; čakalna doba 480 dni. Zdaj tam čaka le še okoli 1.800 žensk. A čakalna doba je še vedno eno leto. Tudi v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru je treba na operacijo žolčnih kamnov čakati več kot eno leto, čeprav je na čakalnem seznamu en sam pacient. Hm ... Očitno so nekateri podatki v bazi (še) napačni. Ali pa kreativnosti zdravstvenim zavodom nikoli ne zmanjka? Ko je ministrstvo na primer porezalo draga dežurstva in zaukazalo oblikovanje mreže (cenejših) dežurnih mest, so zdravniki to obšli in "oživili nadure".
Domislice. Se pa kreativnosti učijo tudi na IVZ in MZ. S spremembo metodologije so bistveno oklestili skupno število čakajočih. Ko smo ob prvih izračunih na čakalnih seznamih naračunali 190 tisoč ljudi, je bilo v bazi okoli 1.200 čakalnih seznamov (in to čeprav za okoli 300 seznamov izvajalci niso sporočili podatkov). Zdaj pa je v bazi le okoli 380 čakalnih seznamov. Koliko Slovencev torej dejansko čaka v zdravstvu, se zdaj sploh več ne ve.
