Eden izmed povodov za sprejetje tega zakona je tudi nagrada nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja, ki je znašala milijon evrov. Zato se je zakona tudi oprijelo ime Kramarjev zakon.
V skladu z njim bodo plače menedžerjev, ki so višje od 12.500 evrov bruto, obdavčene 90-odstotno. Poleg tega bodo enako obdavčene tudi nagrade za poslovno uspešnost in dohodki na podlagi udeležbe pri dobičku, ki presegajo 25 tisoč evrov, in odpravnine, ki presegajo 75 tisoč evrov.
Z 90 odstotki bodo obdavčene tudi sejnine članov nadzornih svetov, ki presegajo 358 evrov bruto na posamezno sejo. Če podjetja zakona ne bodo upoštevala, jim grozi globa od 1.600 do 25 tisoč evrov.
Zakon ne bi prestal ustavne presoje
Združenje sicer opozarja na neustavnost zakona, vendar hkrati dodaja, da se "glede na splošno medijsko in politično klimo proti menedžerjem“ najverjetneje nihče ne bo izpostavljal in na tehtnico ustavnosti postavil tega zakona. "Na to so pripravljalci zakona gotovo tudi računali,“ še doda Šmuceva.
Predlagatelj zakona, Vili Trofenik iz Zaresa, je ob predstavitvi predloga dejal, da je ta v prvi vrsti varovalne narave; z dodatnim obdavčenjem naj bi onemogočili izplačila neupravičenih nagrad. Veliko ogorčenje v javnosti je pred letom povzročila informacija, da bo nekdanji predsednik uprave Nove ljubljanske banke Marjan Kramar ob odhodu iz banke prejel milijon evrov nagrade.
Koliko plač bo obdavčenih 90-odstotno?
V Sloveniji je nekaj čez 300 podjetij dobilo neko obliko državne pomoči, kar pa seveda ne pomeni, da so nagrade vseh menedžerjev, ki delujejo v teh podjetjih, tako visoke, da bi jih obdavčili v skladu s tem zakonom.
Natančni podatki bodo znani šele konec maja, so za Žurnal24 povedali na Dursu – takrat torej, ko bo končana odmera davkov za lansko leto.