Lani je za brezplačno pravno pomoč prosilo že okoli 15 tisoč Slovencev. To je za okoli 15 odstotkov več kot predlani, kažejo podatki vrhovnega sodišča. “Če človek nima vsaj tisoč evrov plače, si odvetnika danes težko privošči,” pravi direktorica Primorskega pravnega centra Margerita Jurkovič. A da vam država zagotovi brezplačno pravno pomoč, vaši mesečni dohodki ne smejo presegati 453 evrov. Pa še v tem primeru, pravijo nevladniki, se večina zaradi zapletenih postopkov do nje težko prebije.
Omejitev osnovnih pravic
“V času krize bi lahko marsikomu v le pol ure rešili pravno težavo, ki ogroža njegovo eksistenco,” meni direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (Pic) Katarina Bervar Sternad. V Picu so do leta 2008 s pravnimi nasveti na mesec pomagali tudi do 300 ljudem. Ti so nasvet najpogosteje iskali zaradi izgube službe, težav s preživninami ali potreb po socialni zaščiti.
Nato pa se je zakon spremenil in prosilcem brezplačne pravne pomoči naložil, da morajo na okrožnem sodišču najprej dokazati, da imajo dovolj nizke prihodke, da so do nje upravičeni. “Ljudem nismo mogli več pomagati,” pove Bervar Sternadova, “na mesec je k nam prišel le še kakšen človek.”
Postopek. Če želite brezplačno pravno pomoč, morate na okrožno sodišče, ki je najbližje vašemu stalnemu prebivališču, in vložiti obrazec, ki ga lahko dobite na spletnih straneh sodišč ali v knjigarnah. Navesti morate, za katero obliko pomoči prosite, svoje osebne podatke in osnovni opis pravne težave. Prav tako morate opisati svoje premoženje in dohodke, kar morate upravičiti z ustreznimi dokazili. Dokazati morate tudi svoje odhodke in druga finančna bremena. O zadevi nato presoja sodišče. Če predsednik sodišča prošnjo odobri, vas napotijo k odvetniku.
Izkoriščanje sistema
“Ljudje, ki so socialno ogroženi, imajo pogosto odpor do uradnih postopkov; njihova administrativna pismenost je slabša,” ugotavlja Bervar Sternadova. Jurkovičeva ji pritrjuje – pravi, da morajo ljudem pogosto pomagati pri izpolnjevanju obrazca, s katerim lahko pridobijo pomoč, “saj je precej zapleten”.
Na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo, da so preverjanje premoženja za prvi pravni nasvet uvedli, ker so ugotovili, da se “številni poslužujejo te oblike pravne pomoči, čeprav ne izpolnjujejo pogojev. To pa spreminja smisel njenega ponujanja ter neupravičeno obremenjuje izvajalce in proračun.” Takih primerov naj bi bilo sicer okoli 12 odstotkov.
Stroški letijo v nebo
S sistemom brezplačne pravne pomoči očitno niso zadovoljni niti odvetniki. Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc opozarja, da “sodišča o odobritvi pomoči odločajo nekritično”. Tako stranke po njegovem mnenju k odvetnikom pogosto pridejo z zadevami, pri katerih jim ne morejo pomagati. Težavo pa vidi tudi v nizkih tarifah. V sistemu brezplačne pravne pomoči sicer sodeluje okoli 30 odstotkov od 1.400 odvetnikov.
Med prosilci brezplačne pravne pomoči izjemno hitro raste predvsem število tistih, ki si ne morejo privoščiti od dva tisoč do 3.500 evrov, ki jih morajo plačati za osebni stečaj, kažejo podatki. Leta 2009 jih je bilo 143, lani že 1.333, letos jih pričakujejo še tisoč več. Rastejo pa tudi stroški. Za brezplačno pravno pomoč je šlo leta 2008 2,8 milijona, leta 2009 je ta številka narasla na dobrega 3,6 milijona evrov, lani pa je država temu namenila že skoraj šest milijonov. Na pravosodnem ministrstvu razloge iščejo v gospodarski krizi.
Če pa zasužiš 1000€, jih imas premalo. Brezplacna oravna sluzba ne deluje brez lastnih prispevkov.