Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič poudarja, da za visoke cene živilskih izdelkov niso krivi kmetje. "Odkupne cene, ki se rahlo zvišujejo na področju kmetijskih pridelkov, niso glavni razlog za podražitev hrane v trgovini. To morata živilsko predelovalna dejavnost in trgovina povedati, kaj je glavni razlog. Cena pšenice v kruhu je od šest do osem odstotkov vrednosti. Država pri kilogramu kruha dobi več, kot je dobil kmet za pšenico, ki je v kruhu. Če potrošnik za jajca plača 1,5 evra, kmet od tega dobi slabo polovico," je ponazoril in dodal, da je pri mesu razmerje še slabše.
Najbolj kritične so trenutno razmere na področju olj in oljaric, saj je Slovenija v veliki meri odvisna od Ukrajine. V tem trenutku ni jasno, kakšna bo tam možnost spravila in setve. Poleg tega so nekatere druge države, ki proizvajajo olja in oljarice, začele uvajati omejitve. "Ravnajo se po načelu dobrega gospodarja – najprej poskrbi zase, šele potem za druge – kar je z njihove strani legitimno. To pogrešamo pri nas," je povedal Žveglič.
Kmetom je treba dati možnost, da proizvajajo hrano
Čas za ukrepanje je zdaj. "Takoj in zelo hitro moramo narediti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti. Treba je preučiti ukrepe, ki kmete omejujejo, in kmetom dovoliti možnost, da proizvajajo hrano za na trg," je bil jasen. "Če smo v covid krizi kmetje nosili največje breme prehranske krize na račun znižanja odkupnih cen, tega nismo več pripravljeni početi. Zahtevamo normalne odkupne cene, da imamo vsaj proizvodne stroške pokrite."
Kot pravi, bo letošnja setev draga, zato so hvaležni vladi za omejitev cen naftnih derivatov. Upajo, da bo dovolj goriva za oranje in sejanje. Skrbijo pa jih tudi izredno visoke cene mineralnih gnojil, kjer ne bo mogoče z regulacijo doseči nižjih cen. Od pristojnih pričakujejo, da pomagajo "vsaj s kakšnimi dobavami, da gnojila dobimo".
Na področju gnojenja se je treba zateči tudi k znanju in analizam tal, ki pokažejo, koliko česa je treba dati v zemljo. "Problem so dušična gnojila, saj je brez njih pridela veliko manj," je pojasnil. Ker ima Slovenija majhno obremenitev kmetijskih površin z živalmi, je odvisnost od mineralnih gnojil velika. "Več kot bi bilo živali, manj bi bili odvisni od mineralnih gnojil in lažje bi se prilagodili na trenutne razmere," je poudaril.
Ukrepi, ki bi lahko hitro obrodili sadove
Spomnil je na majhno število ornih površin v Sloveniji. Te je treba nujno povečati. Kako to storiti? Prva stvar je ukinitev obvezne prahe za velike kmetije. Žveglič meni, da bi s tem na ta območja letos lahko zasejali oljnice. Prav tako bi morali na območjih trajnega travinja, ki so včasih že bila njive, spet dovoliti setev. Po njegovih podatkih je območje trajnega travinja pri nas veliko 20.000 hektarjev, medtem ko imamo pšenico posejano na 29.000 hektarjih. "Hitro lahko dobimo deset tisoč hektarjev posejanih oljnic, s čimer bi bila oskrba z oljem večja in smo na varni strani. Ne pa da trepetamo, kaj si bodo posamezne države izmislile," je možne rešitve predstavil Žveglič.
Na udaru so v zadnjem obdobju v perutninskem sektorju, kjer krma temelji na krmnih mešanicah, veliko bolje ni niti v prašičjereji in govedoreji. Spomnil je tudi na kmetije, ki so se v investicijskem ciklu, saj bi bilo treba preveriti, ali bodo to krizo lahko prestale.
S pristojnimi na ministrstvu za kmetijstvo so ves čas v stiku, odvijajo se številni sestanki. Jutri tako pričakujejo sestanek glede vpliva problematike divjih zveri na prehransko varnost.
Žveglič rešitev za kmete vidi tudi v podpisu zavezujočih pogodb in sklepanju pametnih dogovorov. Nikakor pa država ne bi smela pristajati na možnost znižanja standardov za uvožena živila s tretjega trga.
Dodatne skrbi pa kmetom povzroča še vreme. Od novega leta praktično ni bilo padavin, ni bilo snega, ki bi pokril polja. Suša se kaže na žitih, ki se izredno slabo razraščajo, poleg tega jih ni bilo možno dognojiti, ker ne bi bilo ustreznega učnika. V tem trenutku drugega jim drugega, kot gledati v nebo in čakati na dež, ne preostane.
Brez vode smo kuhani in pečeni. Kako kaj stojimo z namakalnimi sistemi? A ta podatek še drži ali je od takrat kaj novega? https://old.delo.si/novice/slovenija/slovenija-mora-razsiriti-velike-namakalne-sisteme.html
20000 hektarov je 200 kvadratnih kilometrov. To je 1 % površine Slovenije. Kaj pa ostalo?
To je pa odraz vseh dosedanjih vlad do kmetijstva. Namesto brezpredmetnih omejitev in uradniškega iskanja, kako kmeta čimbolj zatreti bi morali poskrbeti, da bi se od kmetijstva pošteno živelo... Kljub temu, da fašista ne prenašam pa to leti predvsem na levake.