Kje bomo čez 20 let

Domače za vzorec

Zelenjava. Leta 2000 smo doma pridelali 83 odstotkov krompirja, leta 2009 pa le še 63. Če bo šlo tako naprej, ga bomo do leta 2030 doma pridelali manj kot tretjino. Predlani smo pridelali le 38 odstotkov porabljene zelenjave, leta 2000 pa še skoraj pol. Če bo šlo tako naprej, bomo čez 20 let doma pridelali še manj kot petino zelenjave, ki jo porabimo.

22 tisoč evrov povprečne plače

Povprečna mesečna neto plača v letu 1991 je znašala 43 evrov, v letu 2010 pa 967 evrov. Nominalno se je povečala za 2.144 odstotkov, realno pa za 79. Če bi se enako povečevala še naprej, bi leta 2029 znašala 21.700 evrov, z njo pa bi lahko kupili toliko kot danes s 1.731 evri. Da bi se takšna nominalna rast ponovila, je sicer malo verjetno, saj se najverjetneje ne bo ponovila visoka inflacija. Ta je bila od osamosvojitve do leta 2010 1.155-odstotna, samo v letu 1991 je bila 115-odstotna, v letu 1992 pa 207-odstotna, potem pa se je zmanjševala.

Kvadratov bo več

Prostor. V letu 1991 je povprečno stanovanje merilo 69 kvadratnih metrov, v letu 2009 pa 77. Če bo šlo tako naprej, bo povprečno stanovanje leta 2030 že večje od 86 kvadratnih metrov.

Ves čas smo porabljali več, kot imamo

Javni dolg je v 20 letih z 19 zrasel na 43 odstotkov BDP
Ob koncu leta 1994 smo bili zadolženi za 1,6 milijarde evrov ali 19 odstotkov BDP. Leta 2007 je dolg znašal malo manj kot osem milijard evrov ali 23 odstotkov BDP, letos pa naj bi dosegel skoraj 16 milijard evrov oziroma več kot 43 odstotkov BDP. Država je od leta 1995 ves čas ustvarjala primanjkljaj, kar pomeni, da njeni prihodki niso zadoščali za pokrivanje odhodkov.

Pokojninski šok
Če se zakonodaja ne bo spremenila, bo leta 2025 1,3 zaposlenega delalo za enega upokojenca (zdaj je razmerje 1,65), do leta 2050 pa bo več upokojencev kot delovno aktivnih prebivalcev. Javnofinančne napovedi kažejo, da bo dolg države že leta 2021 presegel maastrichtsko mejo, saj bo znašal 63 odstotkov BDP, leta 2030 pa bomo za pokojnine dajali že 15,6 odstotka BDP (zdaj 11,5). Če bi morali tolikšen delež prispevati lani, to pomeni 1,5 milijarde več ali kar petino prihodkov lanskega proračuna več, ki bi jo morali vzeti drugim proračunskim porabnikom. V letu 2030 bodo po tem scenariju obresti že skoraj trikrat višje kot v letu 2010. V primerjavi z letom 2010 se bo do konca leta 2030 potrojil tudi dolg države; narasel bo na kar 121 odstotkov BDP.

Le še četrtina

Nedoločen čas. Leta 1999 je bilo za določen čas zaposlenih 11 odstotkov ljudi, leta 2010 pa že 17. Če bi se trend nadaljeval, že čez 10 let službe za nedoločen čas ne bi imela več kot četrtina vseh zaposlenih.

Moški pridobili šest let življenja

Moški, rojeni leta 2009, bodo povprečno živeli 76 let, kar je 6,2 leta več kot tisti, ki so se rodili leta 1991. Ženske, rojene leta 1991, bodo povprečno živele 77 let, tiste, ki so se rodile predlani, pa do 82. leta, kar je skoraj pet let dlje. Razlika v pričakovani življenjski dobi med moškimi in ženskami se je zmanjšala za 1,2 leta in je bila leta 2009 6,6 leta.

Skoraj 30 tisoč manj nas bo
Po projekciji Eurostata bo Slovenija leta 2030 imela 2.022.827 prebivalcev, zdaj jih ima po podatkih statističnega urada 2.052.197, leta 1991 nas je bilo manj kot dva milijona, natančneje 1.965.986.

Število starejših od 60 let se bo več kot podvojilo
Po popisu iz leta 1991 je bilo 317.706 starejših od 60 let, leta 2030 pa jih bo po projekcijah Eurostata 654.213.

Povprečna Slovenka ima 43 let
Povprečna starost prebivalke Slovenije leta 1991 je bila 38, lani pa 43 let. Povprečni prebivalec je bil lani star 40, leta 1991 pa 34 let.

Do cliota s petimi plačami

Avto. Delavec s povprečno plačo je za renault clio leta 1995 delal povprečno 26 mesecev, lani pa le 11. Če bo šlo tako naprej, bo leta 2025 cliota kupil z manj kot petimi plačami.

Nihče več na avtobus

Avtomanija. Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 603 tisoč osebnih avtomobilov, do konca leta 2009 se je število povečalo na milijon 59 tisoč. Leta 2010 so v javnem cestnem prevozu prepeljali le še 16 odstotkov potnikov iz leta 1991.

Smrti na cestah še pol manj
V letu 1994 je zaradi prometnih nesreč umrlo 532 ljudi, predlani pa 209. Če bi nam uspelo tak trend obdržati, bi imeli leta 2024 le še 127 mrtvih na cestah. V začetku devetdesetih se je samomor zgodil povprečno vsakih 14 ur, leta 2009 pa povprečno vsakih 20, zaradi samomora je predlani umrlo 448 ljudi.

Vsak drugi z rakom

Bolezni. V zadnjih letih zboli za rakom vsako leto blizu 12 tisoč prebivalcev Slovenije, zaradi posledic te bolezni jih umre nekaj več kot 5.500 na leto. Število novih primerov se hitro povečuje; v letih 1991–1995 je bilo odkritih 35.166 novih primerov, v letih 2001–2005 že 50.815, kar je 45-odstotno povečanje. Od vseh rakavih bolnikov jih je kar 58 odstotkov zbolelo po 65. letu. Od oseb, rojenih leta 2007, bosta do svojega 75. leta za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.

Pijemo že 20 let enako radi
V letu 1994 je redno kadilo 29 odstotkov odraslih, leta 2007 pa 19. Približno 10 ali 15 odstotkov odraslih je alkoholikov, poraba alkohola pa se od leta 1993 ni bistveno zmanjšala in je leta 2008 znašala 11 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca. Polovico ga zaužijemo z vinom, 40 odstotkov s pivom in desetino z žganimi pijačami.

Pri štiridesetih pred matičarja

Leta 2009 so bili ženini povprečno stari 33 let, kar je štiri leta in pol več kot leta 1991, neveste so se leta 1991 poročale pri dobrih 25 letih in pol, leta 2009 pa pri tridesetih. Če bi se trend nadaljeval, bi bil povprečni ženin čez 20 let star skoraj 38 let, nevesta pa malo manj kot 35.

Tretjina s carskim rezom
V začetku devetdesetih je bilo 89 carskih rezov na tisoč porodov, leta 2009 pa že 179. Če se bo trend nadaljeval, bo leta 2030 več kot tretjina porodov s carskim rezom.

Poročenim le tretjina otrok
Leta 1994 je bilo 71 odstotkov otrok rojenih poročenim staršem, leta 2009 pa le še 46 odstotkov. Če bi se trend nadaljeval, bi se že leta 2024 manj kot trije od desetih otrok rodili poročenim staršem.

Stare mamice
Leta 1991 je bilo le šest odstotkov žensk ob rojstvu prvega otroka starejših od 35 let, predlani pa že skoraj 15 odstotkov. Če bi se trend nadaljeval, bi bila čez 20 let več kot tretjina mater ob rojstvu prvega otroka starejših od 35 let.