Kako vstop v leto 2013 vidi Vizjak

Ukinitve plačanega odmora za malico ne bo. Prav tako ostaja nespremenjen dodatek na delovno dobo, je včeraj naznanil minister za delo Andrej Vizjak, ko je javnosti prvič tudi uradno povedal, katere novosti prinašata zakona o delovnih razmerjih ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa tudi dopolnitev zakona o trgu dela.

Dialog in razprava bo

Od včeraj so besedila vseh treh zakonov dostopna na spletni strani ministrstva za delo. V nasprotju z zakonom za uravnoteženje javnih financ in številnimi drugimi, bodo zakoni, tako je zagotovil Anže Logar, šef vladnega urada za komuniciranje, v državni zbor šli po rednem in ne po nujnem postopku. Zdaj so na vrsti usklajevanja s socialnimi partnerji, nato sledi sprejem zakonov na vladi.

“Slovenski koncept”

Vizjak, ki bo danes nujnost predlaganih rešitev zagovarjal pred sindikati in delodajalci na zaprti seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je včeraj na novinarsko vprašanje, kje vse že imajo izkušnje z enotno pogodbo o delu, pojasnil, da z njo pravzaprav “uvajamo slovenski koncept”, po Evropi pa imajo “nekaj podobnega v Španiji”. Kljub temu minister računa, da bo s to noviteto omejil dela za določen čas in spremenil to, da je mladim “pogodba za nedoločen čas praktično nedosegljiva”. Če bo zakon uveljavljen tak, kot je predlagan, pa tudi agencijski delavci ne bodo več krožili med agencijo, delodajalcem in zavodom za zaposlovanje, ampak jih bodo morale agencije zaposliti, je še pojasnil Vizjak.

Plusi in minusi

Sindikati, ki so zakone (vsaj uradne različice) dobili šele včeraj, so bili po večini s komentarji videnega skopi. “Pravniki še pripravljajo stališča,” je pozno popoldne povedal Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja. Dodal je, da so vsaj na prvi pogled spremembe, ki omejujejo delo za določen čas, “v redu, če ne bodo delodajalci spet našli poti, kako to obiti”. O pokojninskem zakonu je dejal, da “izrazito poslabšuje odmerno stopnjo za pokojnino in je zato slabši kot ta, ki je padel na referendumu”. Sklenil je, da kljub nekaterim popuščanjem in pozitivnim rešitvam “referendum še ni izključen”.

1. zakon o delovnih razmerjih

• Enotna pogodba. Pogodb za določen čas ne bo več. Nova enotna pogodba pa bo vsebovala petmesečno poskusno obdobje, dveletno obdobje prilagajanja in stabilno obdobje. Zadnje je, pravi Vizjak, zelo podobno sedanji pogodbi za nedoločen čas.

• Odpoved pogodbe. V petmesečnem poskusnem obdobju je odpovedni rok lahko le 14 dni.

• Odpravnina. Do nje bi bili upravičeni zaposleni, ki pri delodajalcu delajo več kot eno leto, in sicer bi za vsako leto zaposlitve prejeli eno petino plače.

• Varovani zaposleni. Starejši delavci bi bili pred odpuščanjem zaščiteni zadnjih pet let pred izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino.

• Čakanje na delo. Zaposleni, ki ga delodajalec napoti na čakanje na delo, ne bi prejemal več sto odstotkov plače, ampak 70 odstotkov.

• Delo za določen čas. Delodajalec bo lahko imel za določen čas zaposlenih največ deset odstotkov zaposlenih. Torej če ima deset zaposlenih, bo za določen čas lahko delal le eden.

• Obvestila po elektronski pošti. Sklep o številu dni dopusta in druga obvestila bo delodajalec lahko pošiljal po elektronski pošti.

• Nova vs. stara pogodba. Vsem, ki imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, ob uveljavitvi zakona ne bo treba skleniti nove pogodbe.

2. trg dela

• Prosta delovna mesta. Javna objava na zavodu za zaposlovanje ne bo več potrebna, zadoščala bo javna objava na spletu.

• Nadomestila brezposelnim. S sedanjih 80 odstotkov plače se bodo znižala na 70 odstotkov. Skrajšal se bo tudi maksimalni čas prejemanja nadomestila s 25 na največ 18 mesecev. Cilj teh posegov je zmanjšanje pasti brezposelnosti, pravi Vizjak. Ukinja pa se tudi možnost veriženja nadomestil.

• Prijava na zavod. Zaposleni se bo dolžan zglasiti na zavodu za zaposlovanje najpozneje v dveh dneh po tem, ko bo dobil odločbo o odpovedi delovnega razmerja, in ne šele po izteku odpovednega roka, kot to velja zdaj.

• Iskanje službe. Že v času odpovednega roka bo bodoči brezposelni dolžan od enega do dveh dni na teden dejavno iskati službo. Zavod pa bo delodajalcu za te dni, ko bo delavec iskal službo, povrnil stroške plače.

• Sporazumna odpoved. Po novem bi bili do nadomestila za brezposelnost upravičeni tudi delavci, ki so se z delodajalcem dogovorili za sporazumno prekinitev delovnega razmerja.

• Začasno in občasno delo. Izključno zavodi za zaposlovanje bodo brezposelne lahko k delodajalcem napotili tudi na začasno delo. Če bodo brezposelni to delo zavrnili, ne bodo več upravičeni do nadomestila. Bo pa to delo plačano.

3. pokojninska reforma

• Delovna doba. Za starostno pokojnino bo treba delati 40 let. Trenutno pa se v Sloveniji zaposleni upokojijo s povprečno 35 leti delovne dobe, navaja Vizjak.

• Starost. Za polno pokojnino (brez malusov) bo poleg 40 let delovne dobe treba dopolniti 60 let. To bo veljalo tako za moške kot za ženske, ki se trenutno lahko upokojijo že pri 58 letih.

• Otroci in vojaščina. Še vedno bo mogoče dokupiti delovno dobo, in sicer lahko ženske za vsakega otroka dokupijo osem mesecev, moški pa dve tretjini služenja vojaškega roka. Vendar pa se tudi z dokupom ne bo mogoče upokojiti pred 58. letom starosti.

• Pokojninska osnova. Za izračun pokojnine bo upoštevanih 28 zaporednih najboljših let (z izvzetjem treh najslabših let). Zdaj se upošteva 18 let.

• Individualni računi. Vsak zaposleni bo lahko spremljal, koliko ima na pokojninskem računu, imel vpogled, kakšna bo njegova pokojnina, in si izračunal, koliko bi morala znašati plača, da bi prejemal želeno pokojnino.

• Očiščenje blagajne. Upravičenci do pokojnine iz 232. člena v bodoče “pokojnine” ne bodo več prejemali iz pokojninske blagajne, ampak iz proračuna. Se pa v krog upravičencev in višino “pokojnin” za zdaj ne posega, je včeraj zagotovil minister Vizjak.

Prehodno obdobje. Zakon predvideva postopno dvigovanje pogojev do leta 2018.