Stres. “Tako pri nas kot drugje v Evropi sta dva glavna vzroka za obolevanje mišično-kostne bolezni in stres, povezan z delom,” opozarja Lučka Böhm z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Mišično-kostne bolezni so po njenih besedah tradicionalna tema, ki jo tradicionalne stroke znajo obvladovati, “počutimo pa se pionirje na področju obvladovanja stresa, povezanega z delom".
Stresna sociala, zdravstvo
“Stresa je največ v tistih panogah, v katerih je največ ljudi,” pojasnjuje Böhmova.
Vprašanja. Jeste le mimogrede? Ste stalno pobiti? Ste preutrujeni za rekreacijo? Ne morete zaspati ali ostati dlje budni? Ne znate reči ne? Imate občutek, da ne obvladujete življenja? Pretirano jeste, pijete, kadite, ko ste napeti? Izpuščate obroke, da bi shujšali?
Točkovanje. 0 – nikoli, 2 – zelo redko, 4 – večkrat na dan, 6 – vedno (vir: zdravnica Ljubica Kolander Bizjak).
Rezultati. 0–10: Imate zdrave navade. 11–25: Razvijte ustreznejše navade. 26–48: Stres intenzivno doživljate – spremenite način življenja.
Pravi, da več stresa zaznavajo v panogah, kot sta socialno skrbstvo in zdravstvo. “Vzroki so zelo različni; včasih so povezani z razmerami znotraj podjetja, včasih pa so to stiki s tretjimi osebami, kot so stranke, učenci in bolniki,” razlaga.
“Poleg zdravstva in socialnega varstva so na udaru izobraževanje, predelovalna industrija, finančni sektor in seveda gradbeništvo,” dodaja Matej Lunežnik z Izobraževalno-raziskovalnega inštituta Ljubljana.
Bolniške odsotnosti
V letu 2008 je bila povprečna dolžina bolniške odsotnosti 15,5 dneva, najdlje pa so bili zaposleni odsotni zaradi duševnih in vedenjskih motenj, in sicer 46,6 dneva. Tako navaja Aleš Strmečki z mariborske univerze, vodja projekta Program podpore pri odpravljanju stresa, povezanega z delom.
Povprečna odsotnost z dela na zaposlenega je bila leta 2006 15,3 dneva, kar po njegovih besedah pomeni izgubo za okoli 5,18 odstotka potencialnega BDP.
MINI INTERVJU
Včasih zaradi stresa na delovnem mestu tudi menjava službe
Je stres škodljiv tudi za delodajalce?
Nenehen stres je lahko nevaren za zdravje. Pod stresom smo dovzetnejši za bolezni in potrebujemo več časa, da jih prebolimo. Zaradi tega smo dlje odsotni z dela, produktivnost upada, to pa vpliva na našo samozavest.
Ali delodajalci z vidika preprečevanja stresa zdaj bolj skrbijo za svoje zaposlene kot pred desetimi leti?
Absolutno. Je pa treba opozoriti, da je v nekaterih delovnih okoljih več neizbežnih dejavnikov tveganja. Če zaposleni zato doživlja prevelik stres in ne more slediti tempu, je najbolje, da službo zamenja.
Kaj svetujete zaposlenemu, ki čuti stres in izčrpanost, pa se ne vidi ven iz dela?
Poti sta dve. Zelo koristen bi bil pogovor z vodjo. Če je vodja pravi, si bo vzel čas za pogovor, skupaj bosta analizirala način dela, morda bo vpeljal kakšno tehnološko izboljšavo. Druga stvar je, da mora človek sam poskrbeti za svojo večjo učinkovitost. Truditi se mora, da izboljša veščine, ki jih uporablja pri delu, na primer uporabo računalnika. Pomembno je, da imajo zaposleni pogum, da lahko na glas povedo, kaj ni v redu, in se ob tem ne počutijo ogroženih.
