Tri četrtine Slovencev ima na telefonu Viber, vsak ga v povprečju odpre 12-krat

Viber je ena največjih aplikacij za spletno komuniciranje v tem pa tudi nekaterih drugih delih sveta. Zakaj je recimo tako zelo priljubljena pri nas in na Hrvaškem, ne pa toliko v ZDA in nekaterih drugih državah?
Če bi ga odgovor poznali, bi seveda marsikaj spremenili. (smeh) Toda, resno, gre za kompleksno okolje, kjer pomembno vlogo igra čas razvoja, mobilna infrastruktura, penetracija mobilnih naprav in dostopnost mobilnega interneta in cena storitev.

Srednja in vzhodna Evropa je s tega vidika vedno eno leto za Zahodom. V primeru Vibra se je bilo srečno naključje, da smo naše storitve prvič predstavili leta 2011, torej ravno v času, ko so se začela množično uporabljati 3G mobilna omrežja. V vzhodni Evropi so bile cene klicev v druga obrežja še vedno zelo zasoljene, zato so ljudje začeli uporabljati našo aplikacijo tudi za klice.

V drugih delih sveta, predvsem tam, kjer so že bile razširjenje podobne tehnologije, je uporabnike mobilne telefonije zelo težko prepričati, naj aplikacijo zamenjajo.

To je po moji oceni glavni razlog, da je Viber ponekod bolj priljubljen kot drugje.

Epa

Kakšna je vaša strategija? Ste bolj osredotočeni na trge, kjer Viber ni prisoten, ali raje tam, kjer prevladujete, poskušate uporabnike zadržati?
Pravzaprav delujemo v obeh smereh. Zadali smo si nekaj ciljev, glavni je seveda ta, da povečamo bazo uporabnikov po vsem svetu, izbrali smo si tudi nekaj trgov, ki so za s tega vidika za nas najbolj obetavni. Sem sodijo tudi države, kjer Viber ni prevladujoča aplikacija za komuniciranje.

Drugi cilj je monetizacija oziroma prihodki, ki so povezani s številom uporabnikov in časom, ko uporabljajo našo aplikacijo.

Povprečni Slovenec na Vibru vsak dan prebije več kot pol ure in pošlje vsaj 20 sporočil. Aplikacijo vsak uporabnik v povprečju odpre 12-krat dnevno. 

Nobena od teh poti ni lahka. Težko rečem, da je pridobivanje novih uporabnikov lažje oziroma da jih je lažje obdržati. Delati je treba v obe smeri, zato iščemo lokalna partnerstva, s katerimi poskušamo povečati čas, ki ga uporabniki preživijo v družbi z našo aplikacijo.

Eden od teh poskusov je tudi sodelovanje s slovensko Addiko banko. Njihovi komitenti lahko nekatere bančne storitve opravijo kar prek Vibra.

Prva banka v Sloveniji Slovenija Od danes dalje lahko položnice plačujete tudi prek aplikacije Viber

Omenili ste monetizacijo aplikacije. Kako Viber sploh ustvarja prihodke?
Več stebrov imamo postavljenih v ta namen. V zadnjih letih uvajamo oglase, ki so postavljeni na nekaterih pozicijah. Predvajamo jih na pozicijah, ki niso vsiljive. Pravzaprav jih običajno sploh ne vidite. Pojavijo se recimo po zaključku telefonskega klica in še na nekaterih drugih pozicijah.

Addiko bank

Sklepamo tudi partnerstva z drugimi blagovnimi znamkami. Mnoge želijo biti prisotne na Vibru s svojimi digitalnimi kampanjami, ustvarijo lahko svoje 'stickerje', svoje virtualne asistente oziroma 'chatbote', …

Prodajamo tudi klasične telekomunikacijske storitve. Omenil bi predvsem poslovna sporočila s pomočjo virtualnih asistentov. Gre za pošiljanje sporočil prek Vibra, ki je podobno klasičnim SMS kampanjam. Tu so naši partnerji banke, telekomunikacijski operaterji … Naša prednost je, da smo interaktivni: Pošljete lahko sliko, simbole, GIF-e …

Viber uporablja milijarda uporabnikov v več kot 190 državah sveta. Najbolj priljubljen je v srednji in vzhodni Evropi, kjer ima aplikacijo nameščeno 73 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov.

Kakšna pa je po vašem prihodnost virtualnih asistentov, 'chatbotov'? Kakšna bo njihova vloga čez pet let?
Chatboti so relativno stara stvar, ne gre za novo tehnologijo. Težava je, da so bili v preteklosti virtualni asistenti večkrat nadležni, kot pa ustrežljivi.

Različne smeri razvoja teh asistentov poznamo. Veliko denarja se vlaga v njihov razvoj, chatboti na glasovno zahtevo postajajo vse bolj priljubljeni. Sami se vidimo bolj v smeri, kjer se razvija tehnologija za komuniciranje z virtualnimi asistenti prek pisanih sporočil.

Še vedno smo pri osnovah, ki pa lahko predstavljajo dober začetek nečesa bolj kompleksnega. Govorim o umetni inteligenci, procesiranje govornega jezika, kombinacije obojega. Chatbotom je treba omogočiti, da se učijo na osnovi preteklih izkušenj.

Predvsem pa je treba stremeti k temu, da se omogoči odlična uporabniška izkušnja. Seveda pa je veliko odvisno tudi od tega, kako se bo razvijala strojna oprema, tehnologija za prepoznavanje glasovnega jezika.

Na Viber, kot kanal za komuniciranje in izvajanje svojih storitev, so se obrnili finančniki. Mar ni nenavadno, da tako konservativna industrija, kot je recimo bančna, uporablja tako sodobne tehnologije?
V tem primeru gre za obojestranske koristi: Banke želijo svoje storitve ponuditi na različnih kanalih in jih približati ljudem, mi pa želimo razširiti bazo uporabnikov.

Za finančne institucije je še vedno na prvem mestu varnost, a vse pogosteje tudi ugotavljajo, da se morajo prilagajati uporabnikom. Plačilne storitve uvajata Apple in Google, korak v smeri razvoja morajo zato narediti tudi tradicionalne banke, sicer bodo v desetih letih izgubile komitente. Kdo danes sploh še čaka v vrsti na banki? Tudi banke morajo postati hitre, zanesljive in biti seznanjene s potrebami uporabnikov.

Če pogledate malce globlje v takšen način sodelovanja, hitro ugotovite, da niti ni tako presenetljiv. Na takšen način vidim tudi sodelovanje s telekomunikacijskimi podjetji. Na neki način morajo doseči mlade uporabnike, ki postajajo na trgu vse bolj pomemben igralec.

Slovenija je s tega vidika zelo majhno tržišča. Vas multinacionalke tako majhne države sploh zanimajo?
Res je majhno tržišče, a to velja bolj ali manj za vse države srednje in vzhodne Evrope, če jih primerjamo z zahodnimi. To prinaša veliko priložnosti, hkrati pa je na teh trgih zelo težko delovati. Če želiš začeti projekt, ga običajno nočeš omejiti le na eno državo. Treba ga je prevesti in prenesti tudi v druge države. Pri Vibru nam je denimo spletno bančništvo uspelo uvesti v petih državah, Slovenija je zadnja v vrsti.

Kar 75 odstotkov Slovencev ima na mobilnih napravah nameščeno aplikacijo Viber.

V državah, kjer je penetracija Vibra zelo visoka – takšna je recimo tudi Slovenija – je naš cilj ta, da ljudem ponudimo čim več različnih možnosti za uporabo naše aplikacije. V teh državah poskušamo uvajati tudi novosti, ki jih preskusimo za uporabo na večjih tržiščih.

Epa

V primeru sodelovanja z bankami pa je treba posel seveda lokalizirati: Biti mora v lokalnem jeziku, prevedeni morajo biti emotikoni oziroma stickerji', …

Imamo tudi srečo, da mnogo velikih igralcev v tem delu sveta še vedno ni prisotnih, zato to prednost s pridom izkoriščamo.

Omenjate različna področja, kjer bi lahko razvili podobno sodelovanje kot z Addiko banko. Se že s kom pogovarjate?
Povem lahko, da je naša prva prioriteta finančna industrija, torej banke in zavarovalnice, pa tudi telekomunikacijska podjetja.

Zelo pa nas zanima tudi sodelovanje s partnerji, ki bi nam pomagali uporabnike še bolj povezati, recimo šport, zabava ali izobraževanje. Tukaj vidim veliko potenciala v sodelovanju televizijskimi družbami.

david.jug@zurnal24.si