S strogimi ukrepi v boju s koronavirusom so bili na udaru tudi socialni in ljubezenski odnosi, ki so bili omejeni na minimum. Kakšne so posledice?
Že pred epidemijo covid-19 se je večina spoznavanja novih ljudi in partnerjev, preselila na splet in ostale mobilno aplikacije. Spletne aplikacije za zmenke so v tej eri v razcvetu, kar potrjujejo tudi številke največjega spoznavnega portala ona-on.com. Obseg uporabe spoznavnega servisa se je povečal za okoli 30%, količina časa, ki ga ljudje preživijo na portalu pa še bistveno bolj, za okoli 50%. Mesečno aktivnih je trenutno več kot 90.000 uporabnikov. Lani se je registriralo več kot 68 tisoč novih uporabnikov, skupno je tako registriranih že blizu 200.000 tisoč uporabnikov.
Fotografija je simbolična.
Zanimanja za spletno spoznavanje po opažanjih sogovornika z leti narašča: "Predvsem zaradi vzpona pametnih mobilnih telefonov, dodatno pa tudi zaradi socialne izolacije, ki jo je prinesla pandemija. Trenutno že okoli 80% vseh samskih vrže svoje trnke tudi na spletu, v času korone pa se je spletno spoznavanje še izrazito okrepilo. V zadnjem letu se zdi, da domala vsi samski poskušajo najti sorodno dušo na ta način."
Epidemija je oklestila število naših socialnih stikov, še posebej pa je otežila spoznavanje novih ljudi. Kako je to obdobje vplivalo na samske?
V bistvu tega ne morem vedeti točno in empirično, ker je moje delo v Svetovalnici v večji meri posvečeno delu s pari, ki so se znašli v odtujenih ali nesrečnih partnerskih odnosih in s posamezniki, ki so bodisi še v zvezi, a so nesrečni in poiščejo nasvet, kaj storiti, ali oditi ali ostati. Delam tudi s posamezniki, ki so samski in želijo delati na sebi, da bi lahko v bodoči partnerski odnos vložili bolj zdravo zavedanje, kaj pomeni graditi, negovati in sproti skomunicirati vse zadeve, ki kreirajo neskladja in morebitne konflikte, da lahko s svoje polovice oblikujejo bolj zdrav in ljubeč odnos.
Glede na pogovore s samskimi posamezniki, so ti iskali morebitne stike za druženje na različnih spletnih zmenkarskih portalih oziroma pač čakali, da rigorozne omejitve minejo in da so se potem lažje družili tudi v živo.
Luka Kogovšek, izvršni direktor podjetja VenetiCOM, ki upravlja največji slovenski spoznavni portal ona-on.com, je dejal, da se je uporaba ona-on.com močno povečala, in sicer na več kot 120 tisoč mesečnih uporabnikov, zelo pa se je povečal tudi čas in obseg uporabe, na okrog 70 odstotkov. Menite, da se bo uporaba spletnih portalov in aplikacij v prihodnosti zgolj še povečevala? Bodo mladi tovrstno spoznavanje videli kot edino pravo, normalno spoznavanje potencialnih partnerjev? Lahko pride tudi do pojava strahu pred zmenki?
Seveda, uporaba spletnih portalov se bo povečevala, saj živimo v digitalnem času. Čepimo doma, zabubljeni v svoje fotelje, želimo biti z nekom in 'hopla', vpišemo se na katerega od portalov, ki nudijo hiter dostop do drugih ljudi. To je realnost, ki me včasih rahlo plaši, ker sem še otrok socializma in iz kamene dobe komunikacije, ko ni bilo telefonov in hitrih odpovedi zmenkov, 'ghostinga' ali pač blokiranja. Seveda pa se zavedam časa, v katerem živim, z vsemi prednostmi in novimi spoznanji.
Menim, da je naravna potreba človeka spoznavati se in družiti ter parčkati, tako da dvomim, da bi se pojavil strah pred zmenki. Spremenile pa so se in se tudi še bodo navade in platforme, kje se spoznavamo. Na to ne moremo vplivati, gre za dejstvo, ki ga pač moramo sprejeti.
Situacije, kot je bila lanska in letošnja, pri določenih posameznikih izzovejo tudi strah pred osamljenostjo oziroma občutkom samote. Pa ima lahko zatekanje v nek odnos 'na silo', zgolj zato da ne bi bili sami, tudi negativen učinek?
Mnogi posamezniki se v nefunkcionalnih in odtujenih partnerskih odnosih počutijo 'samske v odnosu', kar seveda boli, ker želiš biti v dvojini, ki pa je bolj kot ne formalna ali 'sostanovalska'.
Mnoge ljudi je zelo strah biti sami in osamljeni, veliko jih še vedno boli prepričanje, da 'bodo drugi rekli, da ni sposoben imeti nekoga ob sebi' ali pa tipično nezrelo prepričanje 'kaj bodo drugi rekli'. Mnogi vztrajajo v čustveno praznih, nesrečnih zvezah, ker so se na to navadili, je bolj varčno biti z nekom, da delita stroške položnic in skrbi za otroke, nisi navzven samski ali pa si zatiskajo oči, da je vse v redu. Vsak od nas ima svoje razloge, zakaj ravna tako kot ravna in se odloča. Vedno poudarjam svojim strankam v Svetovalnici, da je vsakdo odgovoren za svoja dejanja in odločitve ter naj poskusijo vnaprej razmisliti, kaj lahko kakšna odločitev prinese določene posledice. To so šele zrele in zavestne, odgovorne odločitve.
Še bolj kot v preteklosti se je spoznavanje preselilo na splet oziroma naše telefone. Kaj so lahko minusi spletnih romanc?
Ni pretoka energije, pogleda iz oči v oči, staromodnega zardevanja in nerodnosti, govorice telesa, ki izdaja, da nam je nekdo všeč, razširjene zenice od poželenja in tistih malih čarobnih dotikov, ki nam dajejo vedeti, da smo nekomu všeč. Žal mi je, ker je dandanes tega primarnega spoznavanja res vedno manj. Čas vse prehitro leti mimo, instant zmenki so hitri in že se zmenimo, ali smo si dovolj všečni, da skočimo med rjuhe, potem bomo pa že videli kaj in kako.
Treba je tudi ozaveščanje, da je na drugi spletnega zmenka lahko popolnoma drugačna oseba, kot se sprva izdaja ali kot je na fotografijah, zato močna doza previdnosti ni nikoli odveč. Pa še eno opozorilce: ne zaljubite se zgolj v sladke čarobne besede neznancev na drugi strani ekrana.
Pandemija je posegla na sam proces spoznavanja potencialnih partnerjev, po opažanju strokovnjakov se je spremenilo tudi vedenje in nekateri 'ne skačejo več iz cveta na cvet'. Se bodo te vzorci kmalu spet začeli ponavljati, ali nam je pandemija na nek način tudi razširila obzorje?
Kakor komu, tukaj bi težko ocenila, kako korenito se morebiti bodo spremenili določeni 'paritveni' vzorci. Kot rečeno, če smo vsaj malce ozaveščeni, bomo znali v bodoče ceniti dobre in kvalitetne odnose, bolj kot smo jih do sedaj, ker smo primorani živeti z določenimi restrikcijami, ki bodo v veljavi očitno še kar nekaj časa. Verjamem, da smo se naučili, da se je za dobre odnose potrebno potruditi in na njih neprestano delati, se posvečati nam dragim ljudem. Biti iskreni in sočutni, sodelujoči in tovariški, pa nam bo vsem lažje pri vzpostavljanju novega doživljanja te realnosti, ki je sedaj med nami in bo seveda imela svoje posledice.
Bi lahko bil čas med epidemijo izkoristili tudi dober čas za grajenje dvojine in pravih temeljev odnosa? Epidemija je namreč onemogočila takojšnjo intimo, h kateri se mnogi (pre)hitro zatečejo ...
Posamezniki smo različni, prav tako vsak dojema odnose in nove razmere po svoje, se jim prilagaja in išče rešitve. Prehitro zatekanje v intimnost je na videz rešitev in malce potolaži dvojina, a na dolgi rok je vseeno nujen razmislek, kaj želim za sebe, kaj od osebe, s katero želim biti, kakšen potencial imava kot par, kje se razlikujeva in kako premostiti medsebojne razlike. Vse to je čar resničnih odnosov, zato predlagam, da se osredotočimo tudi na lastna doživljanja, strahove, želje, potrebe in kaj smo sposobni dati drugi osebi. Kajti dvojino gradita dva posameznika, kajne?
Kako se je po vaših izkušnjah v zadnjih 10-15 letih spremenila kultura zmenkov v Sloveniji? Kaj nam je pri iskanju partnerjev pomembno?
Kultura zmenkov se je pohitrila. Vse poteka precej hitreje kot pred desetletjem in več. Hitro se spoznamo, ni dolgega dvorjenja in tistih dolgih pogovorov, ko sta se do obisti spoznavala in se zaljubila v osebnost, sedaj gre bolj za dogovore, ki seveda pogosto tudi vodijo do zaljubljenosti. Pri tem bi poudarila, da naj v vsej tej poplavi hitro dostopne 'ponudbe' na portalih vseeno skušamo ohraniti tisto prvinsko radovednost, radost, spontanost, ki jo je žal pomanjkanje časa posrkalo.
Medtem ko so se nekateri pari v tem času le še bolj povezali, je pandemija posegla tudi v marsikatero že obstoječe razmerje. V številnih državah po vsem svetu so leta 2020 zabeležili porast števila razvez. Kako komentirate ta pojav? Je bila za to po vašem mnenju 'kriva' pandemija, ali so bile težave prisotne že prej?
Kot sama opažam v Svetovalnici, so bile različne težave v odnosih prisotne že poprej, marsikdo se je zatekal v beg od družine in partnerjev tako, da je dolgo ostajal v službi, seveda z izgovorom, da dela toliko zato, da lahko družini omogoči lepo življenje. Za njiju kot par ni ostalo niti volje, ne energije, kaj šele časa za pomenek, intimnost, povezovanje, smeh in ostale drobne radosti, ki delajo partnerski odnos zadovoljen in potešen v vseh pogledih.
Ko je prišla zapoved dela od doma, so se mnogi pari dogovorili, da kljub poprejšnjim prepirom in trmoglavljenju kdo ima bolj prav, v teh negotovih časih stopita skupaj, se podpirata, vzgajata otroke, jih doma učita, pa sta na tej poti ugotovila, da jima je luštno skupaj in sta se res še bolj ljubeče povezala. Pa tudi zaradi negotove finančne situacije so mnogi pari doumeli, da si rajši podarita še eno priložnosti, obiščeta strokovnjaka, pa naravnata svojo partnersko barčico v skupno smer, ki ju bo izpolnjevala, v kateri so bosta počutila varna, slišana, prepoznana kot dve bitji, ki se še imata radi in si želita eden drugemu dobro. Malo je potrebno za zrelo zavedanje, da sta lahko skupaj močnejša, in da jima dvojina v resnici lahko zelo dobro služi kot varen pristan.
Kako je obdobje socialne izolacije po vaših opažanjih vplivalo na nas? Na koga je imelo največji vpliv?
Mnogi smo postali veliko bolj hvaležni za drobne skupne kvalitetne trenutke. Bolj cenimo domače, družino, prijatelje. Ni vse črno in negativno, je tudi veliko drobnih radostnih spoznanj, kar me veseli. Vsi smo doživeli šok, a kot vedno trdim, je človek kot vrsta v resnici zelo trpežno bitje, le zelo razvajeni smo postali in sta nas tale mikrob in izolacija nekoliko streznila, da ni vse samoumevno.
