Po novem bodo pristojni organi osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog oškodovanca. Državni zbor je s 47 glasovi za in 41 proti sprejel novelo kazenskega zakonika.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je spomnil, da sta takšne spremembe ministrstvu predlagala odbora za pravosodje in za notranje zadeve na skupni seji februarja letos, ko so poslanci razpravljali o stopnjevanju sovražnosti in napadih na posameznike in organizacije.
Medtem ko v vseh poslanskih skupinah obsojajo pojave žaljivega in sovražnega diskurza, pa so bila mnenja poslancev glede spremembe na področju pregona osumljencev kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države deljena.
SDS: "Značilno za sredine in petkove proteste"
Spremembe so podprli v SDS, kjer menijo, da gre za odziv na povečano širjenje nestrpnosti, sovražnosti in groženj, "za katere lahko rečemo, da so značilni za sredine in petkove proteste, vse pogosteje pa smo jim priča tudi na socialnih omrežjih", je dejal Jure Ferjan. Kot je poudaril, groženj ne moremo enačiti s kritiko dela oblasti ali politike, ampak gre za kaznivo dejanje.
Tudi v NSi podpirajo to rešitev, saj je po besedah Blaža Pavlina glede na posebno javno izpostavljenost najvišjih predstavnikom države ter vse večjo nestrpnost in skrajnost v družbi potrebna. Da so spremembe ustrezen odziv na trenutno družbeno situacijo, menijo tudi v SMC. Glasove za omenjene spremembe so prispevali tudi poslanci DeSUS in SNS.
Opozicija: Eni bolj zaščiteni kot drugi
V delu opozicije pa so takšnim spremembam ostro nasprotovali. Za LMŠ je novela po besedah Andreje Zabert nesprejemljiva zaradi dveh "podtaknjencev", ki sta v noveli pristala naknadno in v družbo vnaša delitev na prvo- in drugorazredne državljane, "kjer so prvi pred zakonom bolj zaščiteni kot drugi". Meira Hot (SD) pa je opozorila, da je rešitev, ko se grožnja preganja po uradni dolžnosti le za varovane osebe, ustavno sporna in krši načela enakosti pred zakonom.
Po mnenju Nataše Sukič (Levica) pa tovrstno "zakonodajno zategovanje" lahko služi le enemu namenu, "strahovladi in discipliniranju državljank in državljanov, kar bo nevarno ogrozilo svobodo kritike in javne besede in s tem temelje demokracije".
V SAB po navedbah Maše Kociper zavračajo vse oblike sovraštva in sovražnega govora, vendar ne pristajajo na "modus operandi" vlade, ki zakone spreminja brez javne razprave in v "praktično v vsak predlog zakona vključi nekega podtaknjenca". Novele ne podpirajo niti nepovezani poslanci, ker jo je minister po besedah Janje Sluga "zastrupil oziroma vanj vrinil zastrupljenje sadeže".
Oživitev juge po znamenitem členu 133?? Se že bojijo latne sence. bedniki in usranci!
Hehe, dobro bi bilo, če bi Janez doma kakšen špegu zmontiral na steno...
To so javne osebnosti in če jim kaj ni prav naj pa spokajo, pravica do mnenja publike, pa tudi če ni izrečena na lep način mora ostati nekaznovana