Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je z avstrijskim kolegom Nicolausom Berlakovichem o težavi s kranjsko klobaso govoril ob robu konference o ribogojstvu minuli petek v Salzburgu. Strinjala sta se, da se strokovnjaki obeh držav prihodnji teden sestanejo v Sloveniji. Iz pogovora je bilo razvidno, da je eden največjih problemov avstrijska klobasa käsekreiner, ki vsebuje koščke sira. "Skupna ugotovitev je, da gre za dva zelo različna izdelka," je poudaril Bogovič.
Rešitev v rokah strokovnjakov
O tem se je po njegovih besedah lahko prepričal tudi avstrijski minister, saj mu je Bogovič podaril knjigo Janeza Bogataja o kranjski klobasi, kjer je podrobno predstavljena zgodovina tega izdelka. "Verjamem in upam, da bomo vsi skupaj našli kompromis, ki ne bo vplival na zaščito kranjske klobase," je poudaril slovenski minister. Ni pa želel govoriti o tem, kakšen naj bi bil ta kompromis, saj bodo rešitev našli strokovnjaki.
"Gre za dva zelo različna izdelka. Če je to ost problema, verjamem, da bodo izvedenci poiskali rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani," je še dejal Bogovič ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU v Bruslju.
Zaščitena označba
Slovenija želi, da bi bila kranjska klobasa zaščiten slovenski proizvod v EU, in sicer jo želi registrirati kot zaščiteno označbo porekla. Vendar pa naj bi na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila ta oznaka dovoljena samo v Sloveniji, češ da se uporablja tudi v Avstriji.
Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Komisija zbira ugovore do 18. avgusta
Evropska komisija je v uradnem listu EU februarja objavila vlogo za registracijo kranjske klobase. S tem je začel teči šestmesečni rok, v katerem lahko članice unije in tretje države podajo ugovore na vlogo. Avstrija je napovedala, da bo to možnost izkoristila.
Komisija bo ugovore zbirala do 18. avgusta in nato presodila, ali so utemeljeni. Potem bo udeležene države pozvala, naj se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi vnovič odloča komisija ob pomoči strokovnega odbora.
Ma kaj se mi mamo za pogovarjat z avstrijci o tem čigava je kolobasa. to je popolnoma jasno da je slovenska. zakaj mi vedno podležemu tujemu vplivu. tujci počasi kupujejo naša podjetja in na policah tuji podjetij in trgovin vse… ...prikaži več več tujih izdelkov, slovenski pa izginjajo. samo pogled na police drogerij DM ti da jasno sliko o tem kako izgleda ko dobijo tuje blagovne znamke prednost pred slovenskimi. V DM-ovih drogerijah ne moreš več dobiti izdelkov Subrine, Stelexa, Palome in še drugih. Naj se država malo bolj potrudi in te izdelke zaščiti.