V Sloveniji se lahko zgodi, da delavce za napotitev na delo v tujino lahko najemajo tudi delodajalci, ki imajo blokirane račune, celo takšna podjetja, ki imajo v Sloveniji le poštni nabiralnik, ne pa tudi sedeža. Te dni tako na straneh zavoda za zaposlovanje najdemo oglas za delo v tujini za 10 ključavničarjev. Išče jih podjetje SC Lars, ki ima račune blokirane že 423 dni. Objavljen je celo oglas gradbenega podjetja, ki išče spremljevalke.
"Obljubljajo jim službe za redne plače, priskrbijo jim delovna dovoljenja in dovoljenja za bivanje," prakso takšnih podjetij za Žurnal24.si opisuje Goran Zrnić, zagovornik pravic delavcev, ki deluje v svetovalnici za migrante pri svobodnih sindikatih. "Ko delavci vstopijo v delovno razmerje - brez pogodbe o delu ne morejo pridobiti ustreznih dovoljenj za bivanje - se izkaže, da so bile obljube lažne. Izplačujejo jim le po nekaj deset evrov, ostalo pa naj bi dobili kasneje. Dolg narašča, opeharjeni delavci pa so prepuščeni sami sebi in to v okolju, kjer se ne znajdejo, dobro ne poznajo niti jezika."
Nemci začudeni, kako je to pri nas mogoče
Podobne zgodbe so med delavci migranti v Sloveniji in Slovenci, ki delajo v tujini. Takšni delavci se v strahu pred izgubo zaposlitve, četudi je plačilo pičlo in še to neredno, ne upajo obrniti po pomoč za uveljavitev svojih pravic, opozarjajo sindikati in v želji, da bi jih opogumili, izpostavijo zgodbo s pozitivnim razpletom. Vodja projekta DGB migranti pri svobodnih sindikatih Ana Jakopič je danes predstavila sodelovanje z nemško sindikalno centralo. Skupaj so pomagali 40 delavcem, ki so jih iz Slovenije napotili v Nemčijo. Tam so ob hudem šikaniranju ostali brez plač. Nemški sindikalisti so pritisnili na glavnega izvajalca projekta, pri katerem so delali, ki jih je takoj poplačal, tako da so se lahko vrnili v domovino.
Nemški sindikalisti so se pri tem čudili, kako je sploh mogoče, da takšna podjetja, ki napotujejo delavce v tujino, sploh obstajajo, saj po uredbah Evropske unije to sploh ni mogoče.
Slab sistem
Vodja svetovalnice za migrante Marko Tanasić opozarja, da kršenje pravic omogoča ureditev, po kateri delodajalci v Sloveniji dobijo potrdilo A1, potrebno za napotitev delavca v tujino. Pogojev za pridobitev tega potrdila je sicer več, vendar pristojni ne preverjajo, ali podjetja te pogoje sploh izpolnjujejo.
"Delavci, ki pridejo iz tujine, te problematike ne poznajo. Njim je pomembno le to, da dobijo delo, da delajo, da jim je zaslužek obljubljen," pravi Goran Zrnić, ki sicer ocenjuje, da kršitve delavskih pravic migrantov lahko preštevamo v tisočih primerih. Sklene, da bi zato pristojne inštitucije od inšpektorjev naprej morale bolje opravljati svoje delo, ne pa "da vidijo le do konca svoje mize".
