Kjotski protokol |
|
Mednarodni sporazum za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V veljavi je od leta 2005. Države podpisnice so se zavezale, da bodo v letih 2008–2012 emisije zmanjšale za 5,2 odstotka glede na leto 1990. |
Skupni izpusti toplogrednih plinov s ponori vred (ponor je proces, aktivnost ali mehanizem, ki
iz ozračja odstranjuje toplogredne pline in povečuje količino ogljika v biomasi; tu so pomembni
predvsem gozdovi) so leta 2005 znašali Gg ekvivalenta ogljikovega dioksida. Glede na leto 1986 so
se leta 2005 ti izpusti zmanjšali za 20 odstotkov, brez upoštevanja ponorov pa le za 0,6 odstotka.
Obdajamo se z odpadki |
|
Slovenci proizvedemo čedalje več odpadkov, saj je leta 2004 povprečni prebivalec proizvedel za 417 kilogramov odpadkov, dve leti pozneje pa že 431. Povprečje EU je pri 517 kilogramih. Vendar pa v Sloveniji na komunalna odlagališča odložimo več odpadkov, kot je povprečje EU, kar kaže na slabo razvito kulturo recikliranja odpadkov. |
Zaraščanje Slovenije ni samo negativni pojav
Sloveniji pri zasledovanju ciljev Kjotskega protokola precej pomagajo gozdne
površine, ki obsegajo kar 60 odstotkov države. Delež gozdov narašča, saj se na odmaknjenih
zemljiščih opušča kmetovanje. Kljub temu se v primestnih območjih precej gozdov poseka, največ
zaradi gradnje infrastrukture.
Dokaj solidna je Slovenija pri uporabi obnovljivih virov energije v proizvodnji elektrike.
Leta 2005 je delež okolju prijaznih virov znašal okoli 24,2 odstotka, kar nas je med evropskimi
državami uvrstilo na sedmo mesto. Slovenija želi ta delež v skladu z direktivo o promociji
električne energije do leta 2010 zvišati na tretjino.
