"Gre za pomembno zmago v pravnem, moralnem in političnem smislu. Gre za zmago nad slovenskim nacionalizmom in kulturno anestezijo, ki je vladal in še vlada v Sloveniji, zaradi česar so bili izbrisani vedno znova ožigosani kot agresorji, izdajalci in špekulanti,“ je dejala Uršula Lipovec Čebron, asistentka na Filozofski fakulteti in aktivistka ob današnji predstavitvi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.
To je namreč prejšnjo sredo v tožbi Kurić in drugi proti Sloveniji po štirih letih odločilo v prid izbrisanim. "Sodišče je ugotovilo, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni vmešavanje države v pravice do zasebnega življenja. Slovenija s tem, ko ni izvršila odločb Ustavnega sodišča, pritožnikom ni omogočila pravnih sredstev, s katerimi bi reagirali na te kršitve,“ razlaga Katarina Vučko, pravna svetovalka iz Mirovnega inštituta.
Sodišče je v sodbi navedlo, da mora Slovenija prenehati z ugotovljenimi kršitvami ter vzpostaviti, v kolikor je to mogoče, stanje, ki je bilo pred kršitvijo. "Sodišče ne postavlja nobenih pogojev, na kakšen način naj ti ljudje pridobijo status nazaj, za razliko od novele zakona, ki naj bi v kratkem začel veljati. Prav tako sodišče še ni odločilo o odškodninskih zahtevkih, ampak je pozvalo naj država v roku šestih mesecih sprejme potrebne ukrepe,“ še dodaja Vučko.
Zahteva opravičilo "Vsaka nadaljnja žalitev se bo končala na sodišču, tega ne bomo več dovolili," je dejal Beširević. (Foto: Saša Islamović)
Osebne zgodbe: sorodnikov ni videl 20 let
O svojih občutkih in krivicah je spregovoril tudi prvi pritožnik v tožbi na Evropskem sodišču, Mustafa Kurič. V Koper je iz Sarajeva prišel leta 1965, v Kopru so ga ljudje zelo dobro poznali kot izvrstnega čevljarja. Pred izbrisom je namreč imel svojo uspešno čevljarsko delavnico.
"Ko se je zgodil izbris, mi je bilo nerodno, počutil sem se kot v getu. Po tolikih letih življenja te izbrišejo in kot da te ni več, nimaš veš nobenih pravic. Kamorkoli se obrneš, ti rečejo, da si izbrisan in te ne upoštevajo. V Izoli so me policisti enkrat ustavili in legitimirali ter zagrozili, da me bodo deportirali. Na zadnje sem videl svojega brata in sestro leta 1989, ko sem bil na obisku v Sarajevu,“ pove Kurić in dodaja, da morebitne odškodnine ne bi smeli plačevati davkoplačevalci, temveč tisti, ki so krivi za izbris.
Dva otroka dali v rejo
Ana Mezga, ki je prišla iz Čakovca v Slovenijo, ko je imela 13 let, se je zaposlila v hotelu in delala vse do izbrisa. Izbrisali so jo ravno takrat, ko je rodila drugega otroka. Za izbris je izvedela, ko je bila na porodniškem dopustu in so ji odtegnili porodniški dopust. Ostala je brez sredstev, deložirali so jo iz stanovanja. Ker ni vedela, kaj se dogaja, je svoja otroka odpeljala v Čakovec k staršem in se vrnila v Slovenijo, da bi uredila papirje. Mislila je, da gre za pomoto in da bo to uredila v nekaj dneh. V tem času so njena otroka na Hrvaškem dali v rejo. Danes še vedno nima stalnega prebivališča, 18 let je brez zdravstvenega zavarovanja, 16 let je brez legalne možnosti za delo in še do danes ni videla svojih otrok.
