"Če pogledamo za nazaj, so v Sloveniji večino referendumov dobili predlagatelji, tako da zmaga predlagateljev ne preseneča," meni Andraž Zorko iz družbe za trženjsko svetovanje Valicon.
"Tudi razlika med tem, kar so pokazale ankete, je pričakovana. Tudi to vemo iz zgodovine referendumov, da ni bila nikoli nobena napoved točna, saj se ljudje do konca ne znajo odločiti, ker ne vejo, za kaj gre," pravi Zorko.
Dodaja, da je pričakovana tudi razlika med glasovi za in proti. "Opcija, ki je bila proti, je združevala sindikate, študente, ni pa bilo populacije, ki bi bila za. Tisti, ki bi lahko bili za, verjetno v tem primeru niso niti vedeli, za kaj gre. Tisti, ki so šli glasovat proti zakonu, so imeli svoje razlog. Ni pa bilo veliko ljudi, ki bi imeli svoje razloge, da bi glasovali za," pravi Zorko.
"Pomembnejša pokojninska reforma"
"Javnofinančni položaj se zaradi tega ne bo nič poslabšal. S tega vidika je pokojninska reforma veliko pomembnejša," meni ekonomist Aleksander Kešeljević. "Meni se zdi zakon v osnovi dober, čeprav ima določene pomanjkljivosti," pravi Kešeljević.
"Glede na sedanji položaj bi pomenil neko izboljšanje. Verjetno je tako velik odstotek, 80 proti 20, do neke mere očitno tudi odziv nezadovoljstva ljudi s trenutno vlado. V znatnejši meri je po moji oceni prevladalo bolj to kot sama vsebina zakona," še pravi in dodaja, da je očitno, "da vlada na tak način ne more voditi sprememb oziroma reform, se pravi, za vsak zakon referendum. S socialnimi partnerji mora v znatni meri zadeve doreči prej, da ne bo prihajalo do takih blokad."
Šušteršič dvomi v nov spopad s študenti
Ekonomist Janez Šušteršič pa je za STA povedal, da ima vlada po tem, ko so volivci zavrnili zakon o malem delu, možnost pomanjkljivosti študentskega dela urediti v področni zakonodaji – skozi večje davčne omejitve ter enotno evidenco napotnic in vpisa na fakultete.
Glede dobičkov študentskih servisov pa Šušteršič pravi, da bi vlada lahko odstotek, ki ga vzamejo, če se ji njihovi dobički zdijo previsoki, že zdavnaj znižala, saj jih določa vladna uredba. "Zato dvomim, da bo pripravila nov zakon samo o študentskem delu, ker bo spet tvegala nov spopad. Res pa je, da če bi šlo samo za študentsko delo, bi mogoče referendum uspel, ker sindikati ne bi nasprotovali zakonu," še pravi.
Nezaupnica vladi
"Gre za zelo očiten poraz vlade. Udeležba je več kot dvakrat višja kot pri prejšnjem referendumu, kar pomeni, da so volivci vzeli to temo kot pomembno," meni analitik Matej Makarovič.
"To je nezaupnica konkretnemu zakonu in tudi vladi, ki je ta zakon pripravila. To kaže, da je za izvajanje nekih resnih reform potrebna vlada, ki uživa visoko zaupanje in je sposobna konsenza pri oblikovanju predlogov. Tu ni bilo ne enega ne drugega, zato je rezultat takšen," meni Makarovič.
Branko Grims, SDS, za Pop TVReferendumi so davek na napuh oblasti.
Vlada v tem trenutku nima avtoritete, s katero bi nagovorila javnost, pa meni analitik Vlado Miheljak. "Zato karkoli bi ta vlada predlagala, bi bila verjetno večina proti," dodaja. "Zmagovalci tega referenduma so študentski servisi, ker so ohranili privilegiran položaj, in študentske organizacije," je še povedal za STA. Dodaja, da je ob tem referendumu nastala zanimiva koalicija neoliberalcev, anarhistov in sindikalistov, zraven pa so se pridružile še upokojenske stranke.
"Denar naj dobi pri tistih, ki so na hitro obogateli"
"Volivke in volivci so dali Pahorju rdeč karton. Čas je, da se vlada neha ukvarjati z iskanjem kvorumov. Če bodo pripravljeni ustrezni zakoni, ne bo treba referendumov," pa meni Zvonko Černač iz SDS. Černač pravi, da je to sporočilo vladi, naj neha s populističnim delovanjem in naj rajši začne z odgovornim vladanjem.
Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS, za STALjudje imajo polno glavo pritiska, ki ga izvaja sedanja koalicija, ko ne razume tega, da mora poseči in udariti po tistih, ki so si nagrabili ogromno denarja in premoženja, ne pa da tolče po tistih, ki že tako komaj živijo in so na robu revščine.
"Današnji rezultat ni samo zavračanje slabih rešitev, ampak tudi zavračanje vladnega delovanja, ki je gluho za socialni dialog tistih, ki so odvisni od lastnega dela." Černač je prepričan, da se bo isto zgodilo z delom na črno oziroma prihajajoči referendumi, ki naj bi bili razpisani na isti dan.
Temeljno sporočilo Pahorjevi vladi je, naj sprejme ukrepe za pocenitev delovanja države. Denar naj dobi pri tistih, ki so na hitro obogateli. Ljudje si želijo ukrepov, ki so njim v prid, pravi Černač.
Erjavec: Svetlik naj odstopi
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je prepričan, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben. Zato je po njegovem mnenju najbolje, da minister za delo Svetlik odstopi.
S tako nizko podporo po mnenju Erjavca vlada "ni več v stanju, da izpelje kakšno pomembnejšo reformo". Ker so v DeSUS-u prepričani, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, Erjavec predlaga, da vlada ponovno odpre pogovore o pokojninskem zakonu, "sicer bo doživela še težji udarec kot danes", je za STA povedal predsednik koalicijske stranke.
Vlada naj odstopi
"Slovenski narod je na današnjem referendumu oderuhom povedal, da hoče pravo delo in ne malo delo. Dejstvo je, da je Slovenija predraga za delovna mesta, ki nimajo visoke dodane vrednosti, zato pa niso krivi delavci, študenti in upokojenci, ampak tajkuni tipa Bavčar, Kordež, Toplek, sinovi Jankovića," je za STA povedal Franc Pukšič iz SLS.
Hkrati je dodal, da je to signal vladi, naj ne vozi več v leru, ampak naj nemudoma odstopi in sproži predčasne parlamentarne volitve.
