BO
Scenarij A: zakon se sprejme.
Študentsko delo bo ukinjeno s 1. januarjem. Sindikati napovedujejo zamenjavo zaposlenih za določen čas z malimi delavci.
1. Vlada
Državni zbor je zakon o malem delu sprejel 26. oktobra, začetek uporabe zakona – če bo na referendumu potrjen – pa je predviden za 1. januar. Do takrat je treba izvesti naslednje dejavnosti:
• vzpostavitev centralne evidence,
• priprava in objava dveh podzakonskih aktov oziroma pravilnikov,
• izbor organizacij za posredovanje malega dela.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo morali za skrbništvo centralne evidence malega dela in za pomoč uporabnikom zaposliti dodatnih pet ljudi. Sredstva, kot pravijo, ne bodo šla iz proračuna, ampak iz dajatve od malega dela.
Leta 2009 je bilo na študentskih servisih zaposlenih 266 ljudi, od tega 212 za določen čas. Koliko od teh zaposlitev bo ogroženih, na ministrstvu težko napovedujejo.
2.Sindikati
Če bo zakon potrjen, bodo postavili števec ter začeli šteti nove zaposlitve, ki jih je napovedal minister Ivan Svetlik, in delovna mesta, ki bodo izginila, ker jih bo izrinilo malo delo, napoveduje Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Poudarja, da novih delovnih mest ne bo in da so to delodajalci že napovedali:
“Razpolovili bodo redna delovna mesta in jih zamenjali z več malimi, ki so cenejša.”
Trdi, da se bo v enem letu pokazalo, da je zakon napačen, in upa, da bo prišla vlada, ki ga bo spremenila.
V sindikatu predvsem opozarjajo, da bodo mali delavci izrinili zaposlene za določen čas, ki bodo po izteku pogodbe kot brezposelni prisiljeni sprejeti malo delo, ki pa ne prinaša pravic, kakršne so pri zaposlitvi za določen čas.
NE BO
Scenarij B: zakon pade.
Vlada nima rezervnega načrta, če zakon ne bo sprejet. V sindikatu so prepričani, da bo padel, nato želijo dialog.
1. Vlada
Na ministrstvu za delo so prepričani, da bo zakon sprejet. “Po našem mnenju ni razloga, da ga ljudje ne bi podprli. O morebitnih alternativah bomo razmišljali, ko bodo znani rezultati referenduma,” sporočajo z ministrstva. Če zakon ne bo sprejet:
• za namen Zoisovih in kadrovskih štipendij se ne bo povečal delež koncesijske dajatve,
• na ministrstvu bodo vseeno razmislili o odpravi anomalije, ki jo predstavlja študentsko delo.
2.Sindikati
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da zakon ne bo potrjen. Za ta primer predlagajo:
• ureditev študentskega dela in problematike študentskih servisov, pri čemer bodo pri dogovarjanju dali prednost študentski in dijaški organizaciji,
• tako ureditev študentskega dela, v kateri bo delo študentov potekalo na področju, za katerega se študent izobražuje in ki ga bo v prihodnosti opravljal, ter uvedbo minimalnih standardov, ki bodo študentom pri pogovorih z delodajalci dali pogajalsko moč,
• tako obdavčitev in stopnjo prispevkov, da tovrstno delo ne bo konkurenčno rednim zaposlitvam in s katerimi bo tak delavec v prihodnosti dobil pravice, za katere vplačuje.
Milan Utroša, sekretar ZSSS, meni, da bi se morala drugače urediti tudi blaginja upokojencev, ne z malim delom; to je po njegovem mnenju žalitev zanje. “Brezposelnim je treba najti delo, ne pa malo delo,” poudarja Utroša.
Argumenti podpornikov in nasprotnikov ZMD pod drobnogledom
Malo delo jemlje pravico do regresa, malice, dopusta in bolniškega dopusta.
Ni res, ker nobena od teh pravic ni zajeta v študentskem delu ali pri delu s podjemnimi in avtorskimi pogodbami. Te pravice izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih, ki ureja redno delo, malo delo pa naj bi bilo občasno.
Skupine, ki naj bi ga opravljale, imajo osnovne socialne pravice že urejene glede na status upokojenca, brezposelnega ali študenta. Ti imajo tudi subvencionirano prehrano in prevoz.
Brez študentskega dela večina študentov ne bo mogla študirati.
Ne drži, saj so po raziskavi Davčne uprave RS študenti leta 2009 v povprečju delali 609 ur, z malim delom pa bodo lahko delali največ 720 ur na leto. Več kot šest tisoč evrov bruto na leto, kot omejuje nov zakon, tako zasluži le sedem odstotkov študentov.
Malo delo bo ustvarilo deset tisoč delovnih mest.
Ne nujno. Čeprav so predvidene omejitve za podjetja, kvote ur, ki jih bodo lahko opravili mali delavci glede na število zaposlenih, malo delo ne pomeni nujno večjega števila zaposlitev.
Verjetneje je, da bodo delovno silo podjetja najemala s pomočjo avtorskih ali podjemnih pogodb ter delavce – kot opozarjajo nasprotniki zakona – silila v samostojno podjetništvo. Zakon ne bo spremenil povpraševanja po delu, le ponudbo bo naredil fleksibilnejšo.
Če ne bo malega dela, ne bo denarja za štipendije.
Delno drži. Koncesijska dajatev od zakona o malem delu je namenjena Zoisovim in kadrovskim štipendijam, za katere bi bilo manj sredstev, ne pa tudi državnim.
Te se financirajo iz proračuna. Poleg tega sredstva za kadrovske štipendije že več let ostajajo neporabljena.Ma. K., Ma. B., J. Z.
