Svet ECB je znižal tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki sta po novem pri 1,5 oziroma nič odstotkih. O skorajšnjem znižanju obrestnih mer se je začelo govoriti že junija, pričakovati pa je bilo, da bodo v Frankfurtu počakali na sklepe vrha Eevropske unije pretekli konec tedna v Bruslju.
Ta je presegel pričakovanja, predsednik ECB Mario Draghi pa je po koncu zasedanja nakazal, da so v ECB zadovoljni.
Znižanje obrestne mere sicer najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam območja evra, ki so v recesiji.
Denarna politika "ne more" nadomestiti reform
V vsakem primeru pa želi ECB okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu. Zadnje gospodarske raziskave namreč kažejo na to, da bi se gospodarstvo v območju evra letos lahko skrčilo za precej več od predvidenih 0,3 odstotka.
Vlagatelji bodo zdaj prisluhnili Draghiju, ki bo na novinarski konferenci predstavil ocene in poglede osrednjega organa denarne politike v območju evra.
Večina analitikov ne pričakuje novih nestandardnih ukrepov za pomoč bankam ali ranljivim članicam območja evra. V Frankfurtu so namreč že večkrat dejali, da denarna politika ne more nadomestiti reformnega in stabilizacijskega ukrepanja članic območja skupne valute.
