Kot poroča časnik Delo, je NLB odobrila družbi Agroživ, ki je šla v stečaj, 64 milijonov slabo zavarovanih posojil. Več oddelkov NLB Beograd je kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Sedaj, ko je Agroživ v stečaju, se pojavi vprašanje, kakšne so možnosti za poplačilo kreditov. V NLB so odgovorili, da se bo banka delno poplačala "iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko", poroča Delo. Podatkov, da naj Agroživ ne bi razpolagal z nikakršno stečajno maso, v NLB niso komentirali.
NLB je leta 2001 postala 13-odstotna lastnica vojvodinske Continental banke in zanjo plačala 17 milijonov evrov. Ob nakupu se niso ozirali na dolgove, ki jih je imela Continetal banka do države, piše Delo. Slednja je dolgove spremenila v lastniški delež. Leta 2005, ko je bil na čelu NLB Marjan Kramar, je slovenska banka znova kupila 98-odstotni delež in zanj plačal 49,5 milijona evrov. Po pisanju Dela obstaja možnost, da je NLB delež plačala dvakrat.
Problematičen naj bil tudi nakup poslovne stavbe v Beogradu, za katero so plačali 25 miljonov evrov, kar je več kot je Gorenje porabilo za izgradnjo nove tovarne v Valjevu.
