Država je sicer že decembra lani izvedla prvi del dokapitalizacije Abanke v višini 348 milijonov evrov, ki jih je takrat vplačala v denarju. Tokratni drugi del dokapitalizacije bo država kot edini lastnik izvedla s stvarnim vložkom v obliki državnih obveznic v višini praktično 243 milijonov evrov, ki jih bo prenesla na banko. Simboličnih 56,51 evra pa bo dodala še v denarju.
Vlada je že minuli teden potrdila tudi seznam slabih posojil Abanke za prenos na DUTB, ki predstavlja drugi del dodatnih ukrepov za krepitev stabilnosti banke. Za obveznosti t.i. slabe banke iz obveznic, ki jih bo ta Abanki dala v zameno za prenesene terjatve, pa je država DUTB že izdala poroštvo v višini največ 448,6 milijona evrov.
V DUTB, na katero sta premoženje letos spomladi dokončno že prenesli podržavljeni NLB in NKBM, so minuli teden zagotovili, da so pripravljeni tudi na prenose slabih terjatev iz Abanke. Dokončani naj bi bili do januarja prihodnje leto.
V skladu z načrtom prestrukturiranja, ki ga je potrdila Evropska komisija, bodo z Abanke na DUTB prenesli terjatve v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oz. 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti.
Presoja ustanovega sodišča
Evropska komisija je zeleno luč za preostale ukrepe za pomoč Abanki prižgala avgusta. Že decembra lani pa so v Bruslju izdali začasno odločbo, kar je vladi omogočilo, da izvede omenjeni prvi del dokapitalizacije. Banka je takrat prešla tudi v popolno državno last, kot del prestrukturiranja pa so bili odpisani vsi delničarji in imetniki podrejenih lastniških instrumentov.
Ta zadnji ukrep, ki ga je država izvedla tudi v obeh največjih bankah NLB in NKBM, je bil deležen silovitih kritik s strani predstavnikov malih delničarjev in vlagateljev in je predmet več zahtev za presojo ustavnosti. Ustavno sodišče se o njih še ni izreklo.
