"Dosežen zgodovinski dogovor"

Na političnem vrhu je prišlo do soglasja. "Dosežen zgodovinski dogovor o omejitvi zadolževanja in odpravi blokad pri reformah," je novico prvi na Twitterju sporočil prvak SDS Janez Janša.

Če bo zdržal in bodo v petek poslanci izglasovali tako vnos fiskalnega pravila v ustavo kot spremembe referendumske ureditve, bo to konec "neke dolge odisejade" in bo imela aktualna vlada v rokah inštrumente za sprejem potrebnih ukrepov, je pozneje povedal in dodal, da "samo obžalujemo, da do tega ni prišlo že pred enim letom, ko so bili narejeni prvi koraki, ki so takrat sicer veliko obetali".

Ob tem je Janša še izrazil prepričanje, da bo rezultat vnosa fiskalnega pravila v ustavo ravno obraten od strahov, ki so jih nekateri napovedovali. Omejitev prekomernega zadolževanja namreč po njegovih besedah kvečjemu rešuje slovenske plače in pokojnine. Sicer bo, kot je dejal, res treba zdaj v nekaj letih narediti marsikaj, postrgati marsikatero rezervo in predvsem odpraviti nezaslužene privilegije, a če tega ne bodo storili, ne bo ogroženih le nekaj odstotkov plač in pokojnin v javnem sektorju, temveč njihovo redno izplačevanje.

DZ naj bi podprl obe spremembi

DZ naj bi glede na današnji dogovor vodij parlamentarnih strank podprl obe ustavni spremembi, pa je povedal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.

Premierka Alenka Bratušek po srečanju predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank izjav ni dajala, je pa Möderndorfer pojasnil, da bo DZ glasoval o obstoječem besedilu predloga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, torej z letom uveljavitve 2015.

Z izvedbenim zakonom, ki ga bo DZ v naslednji fazi prav tako sprejemal z dvotretjinsko večino, se bo nato po njegovih besedah uredila takšna izvedba tega pravila, ki bo zagotovila, da bo Slovenija lahko ostala socialna država in še naprej normalno izvajala vse svoje naloge.

Po posvetu s stroko in ob dejstvu, da se bo uveljavljanje fiskalnega pravila ustrezno in jasno uredilo v izvedbenem zakonu, so se tudi v največji parlamentarni poslanski skupini strinjali s takšno rešitvijo. Moderndorfer je ob tem zagotovil, da bo uravnoteževanje javnih financ potekalo postopno in znosno. Dodaten argument, ki je na današnjem svetu stranke po njegovih besedah pretehtal v prid podpori fiskalnemu pravilu, pa je tudi ta, da naj bi s takšno odločitvijo zagotovili stabilnost države in okrepili njen ugled v mednarodni skupnosti.

Istočasno pa bodo poslanci po besedah vodje poslancev PS glasovali tudi o spremembah referendumske ureditve, kjer je politika že pred časom dosegla širok dogovor, a se je nato vprašanje začelo obravnavati v paketu s fiskalnim pravilom.

SD zadržan

Iz izjav podpredsednika SD Bojana Kontiča pred današnjim srečanjem je bilo še enkrat razbrati, da v drugi največji koalicijski stranki ne bodo podprli vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letom uveljavitve 2015.

V SD nasploh menijo, da bi zadostovala že samo ureditev fiskalnega pravila v zakonu, ki bi se sprejemal z dvotretjinsko večino. Prav tako v stranki niso zadovoljni s paketno obravnavo obeh sprememb najvišjega pravnega akta v državi.

Na vprašanje, če SD tako jutri ne bo prispeval svojih glasov k fiskalnemu pravilu, je Möderndorfer odgovoril: "Mislim, da ne bo čisto tako".

Glede opozoril sindikatov, da sprejem fiskalnega pravila z letnico 2015 pomeni pot v uničenje socialne države in da prinaša močne reze v javno porabo, je Möderndorfer danes povedal, da proračun ne more biti uravnotežen leta 2015, bo pa takrat začela veljati formula uporabe fiskalnega pravila pri pripravi vsakoletnih proračunov.

Pojasnil je, da mnenje vlade jasno pravi, da se bo uravnoteževanje javnih financ izpeljalo v srednjeročnem obdobju petih do osmih let. Še vedno pa v stranki vztrajajo, da je treba delovati tudi v smeri zagona gospodarstva, saj samo z varčevanjem razvoja ne bo.

Sindikati in del civilne družbe sicer svoje trditve utemeljujejo v izjavah same Bratuškove. Ta je v imenu vlade še nedavno opozarjala, da bi uveljavitev fiskalnega pravila pred letom 2017 zahtevala preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.

Politike pozdravili protestniki

Pred vlado se je sicer zbralo več kot 50 protestnikov, ki so politike, na poti na sestanek o fiskalnem pravilu, pozdravili z vzkliki: "Lopovi, lopovi!" Politike so opozorili, da sta prihodnost in ustava naša last. Demonstranti so bili „oboroženi“ s transparenti, s katerimi so med drugim sporočali, da "ustave ne damo", da "ob takšni levici ne rabiš desnice", da je "fiskalno pravilo v ustavi samo mokre sanje neoliberalcev" in da je "referendum edini način za odpravo napak skorumpiranih politikov.“

"Nihče se nima pravice dotikati ustave"

"Protest se je začel spontano. Iz medijev smo izvedeli, da imajo danes sestanek in tisti, ki smo že prej opozarjali, kaj se nam lahko zgodi s spremembo ustave, smo se organizirali. Novica je zaokrožila po medijih in tudi preko Facebooka ... Za jutri je že napovedan protest, takrat pričakujem več ljudi. Glavno sporočilo je, da če ne obstaja konsenz glede sprememb ustave in če je tako velik odpor ljudi do teh sprememb, nimajo kaj spreminjat ustave. Se posebej v tem sistemu, ko ljudstvo ne more odločati o teh spremembah," je za Žurnal24 povedal Matej Jemec (Gibanja za dostojno delo in socialno družbo). "Mislim, da fiskalnega pravila ni treba dajati v ustavo. Če se ustava spreminja, pa se mora spreminjati s soglasjem ljudstva," pa nam je povedala udeleženka protesta, ki se strinja z Igorjem Koršičem, Koordinacijski odbor kulture Slovenije (Koks), ki je povedal, da se nihče nima pravice dotikati ustave, "sploh pa ne en parlament, ki nima zaupanja." "Ustava se lahko spreminja samo z referendumom po temeljiti razpravi. Ustava se ne spreminja na hitro v krizi."

"Protestiramo proti nesmiselnim ukrepom naše vlade, ki očitno dela vse po diktatu Bruslja. Sedanja premierka je bila proti letnici 2015, po obisku Bruslja pa je spremenila mnenje in pristala na leto 2015. Drugo, kar je, je pa to, da kapital vse bolj obvladuje svetovno prebivalstvo in temu se je treba odločno upreti, če ne bomo postali njihovi sužnji," pa meni Milan Pirih.

Še posebej glasni so bili ob prihodu vodij treh opozicijskih strank, najglasnejši pa, ko se je med njimi sprehodil predsednik SDS Janša. Protestirali bodo tudi v petek pred DZ.
Dogajanje spremlja policija, protesti pa so za zdaj mirni.