Dopoldne kemoterapija, popoldne pa delat

„Podatki kažejo, da imajo delavci v javnem sektorju višji bolniški stalež od delavcev v zasebnem sektorju,“ pravi Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Primerjala je podatke o bolniškem staležu zaposlenih v zaposlenih v zasebnem sektorju z zaposlenimi v javnem sektorju. „Višina staleža pri delavcih v javnem sektorju je odvisna predvsem od pogostosti obiska pri zdravniku, ki obiskujejo zaradi istih diagnoz zdravnike zelo pogosto, celo desetkrat pogosteje kot delavci v zasebnem sektorju, vendar je posledično teža ali trajanje take bolezni pri delavcih v javnem sektorju kratko, medtem ko je teža pri boleznih zasebnikov veliko večja.“

PREBERITE ŠE:

• Zadnji dve leti številke espejev v nebo

Z obiskom pri zdravniku odlašajo

Zaskrbljujoče je predvsem to, da je resnost odsotnosti z dela zaradi neoplazem (raka) veliko višja pri zasebnikih. „To kaže na to, da se za obisk pri zdravniku dolgo ne odločijo, zato se bolezen razvije, jo je težje zdraviti in zahteva dolgo odsotnost,“ ugotavlja Dodič- Fikfakova. „Po tem sklepanju se bojimo, da je tudi smrti med zasebniki zaradi istih diagnoz več. Podatka, ki bi bil o tem preverjen, nimam.“

Edini podatek, kjer imamo večji bolniški stalež med zasebniki, je pod diagnozo miokardni infarkt in angina pektoris ter povišan krvni pritisk, kar po oceni Dodič Fikfakove potrjuje vse doslej povedano. „Visok krvni tlak je namreč tihi ubijalec in če je ta povišan, lahko pričakujemo več miokardnega infarkta in več angine pektoris.“

Več je srčno-žilnih bolezni

Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da je odstotek bolniških odsotnosti po 30 delovnih dnevnih, za kar na ZZZS vodijo evidenco, pri samostojnih podjetnikih nižji kot v celotni delovni populaciji. „K temu verjetno prispeva tudi povprečna starost zaposlenih, ki se je najverjetneje v zadnjih letih pri s.p.-jih precej znižala,“ pojasnjuje Samo Belavič Pučnik z ZZZS. Sicer pri samostojnih podjetnikih ni razlike v odstotnih bolniških odsotnosti po spolu, kar je značilno za preostalo populacijo.

Vzroki za bolniški stalež nad 30 dni so pri samostojnih podjetnikih enaki kot med vsemi zaposlenimi: poškodbe, kostno mišične bolezni in neoplazme. Pri s.p.-jih nato na četrtem mestu sledijo bolniške zaradi bolezni srca in ožilja ter duševne težave. Med vsemi zaposlenimi so na četrtem mestu duševne težave in bolezni povezane z nosečnostjo. „Tudi na to razvrstitev vzrokov deloma vplivajo značilnosti oseb, ki se odločajo za določeno obliko zaposlitve,“ ocenjujejo na ZZZS.

Visok odstotek prezentizma

Razlike v zdravju med redno zaposlenimi in prekarnimi delavci v Sloveniji nimamo raziskane. "Po podatkih, ki jih imamo in so v soglasju s tujimi raziskavami imajo prekarni delavci bistveno večje tveganje za katerokoli bolezen, med njimi je odstotek bolniškega staleža zanemarljiv, odstotek prezentizma pa skrajno visok," ugotavlja Dodič-Fikfakova. Imamo opisane posamezne primere prekarnih delavcev, ki so nam povedali, da si ne morejo “privoščiti” bolniške, kaj šele okrevanja celo po najhujših boleznih. "Po tem se približujejo praksam v anglosaškem področju, kjer je normalno, da ima bolnik dopoldne kemoterapijo, popoldne pa dela. Po analogiji torej pričakujemo med prekarnimi delavci izjemno nizko odsotnost z dela, ko pa resno zbolijo, je teža bolezni zelo huda."

irma.hus@zurnal24.si

Vsebine s področja sociale, dela in prava tudi na med.over.net.