"Hčerka bi vpisala odbojko, a jo šola ponudi v preduri. Ker je premalo prijav, dejavnosti ne izvajajo," pravi eden od staršev, ki je prepričan, da se šola na ta način elegantno izogne dodatni obremenitvi, saj je otroke v tej starosti težko pripraviti k zgodnjemu vstajanju, bi pa dejavnost z veseljem obiskovali v popoldanskem času. Drugega moti, ker je šola interesne dejavnosti, tudi za mlajše otroke, premaknila na čas po podaljšanem bivanju, čeprav bi jih po njegovi oceni lahko izvedli v času, preden otroka odpelje domov. Neugodni termini naj bi bili po ocenah teh staršev eden od razlogov, da se organizacija interesnih dejavnosti vse bolj pomika od šolskih k zunanjim izvajalcem.
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden pravi, da je primernost terminov za izvedbo interesnih dejavnosti težko ocenjevati na osnovi subjektivnih pričakovanj posameznih staršev. "Termini interesnih dejavnosti so vpeti v sicer precej natrpan urnik, v katerega je poleg obveznega programa, ki mu mora biti namenjeno najbolj ustrezno obdobje dneva, vključene še obvezne izbirne in neobvezne izbirne vsebine ter razširjeni in nadstandardni program," pravi Meden.
Zunanji izvajalci slabo nadzirani
Opozarja pa, da dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, niso nujno dobre kakovosti, šole pa se od njih praviloma distancirajo. "Naše načelno mnenje je, da je primarna organizirana vzgojno-izobraževalna inštitucija šola," pravi Meden. "Ocenjujemo, da je vključevanje zunanjih izvajalcev premalo vodeno in nadzirano."
Svoje dejavnosti ponujajo tudi z agresivnim trženjem. "Šole imajo v zvezi z reklamiranjem podrobna navodila s strani ministrstva, a na žalost v njih ni zapisano priporočilo, da naj vodstvo šole postopke obveščanja staršev pripravi v sodelovanju s svetom staršev," poudarja Meden.
Otrok naj raje izbere manj dejavnosti
"Manj je več," o dodatnih dejavnostih otrok pravi Tone Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. "Otroci naj obiskujejo manj interesnih dejavnosti, pri njihvi izbiri pa naj bodo aktivno udeleženi. Izberejo naj take, za katere interesne dejavnosti, za katere bodo odgovornost, ki vključuje redno udeleževanje in opravljanje obveznosti, prevzeli sami. Otrokom naj ostane zadosti prostega časa, ki naj ga porabijo tudi za druženje z vrstniki."
Podobno poudarja tudi Darja Barborič Vesel, socialna pedagoginja z dolgoletnimi izkušjami dela z otroci in družinami v šoli. "Otroci imajo premalo prostega časa za neusmerjeno igro na igrišču," pravi. "Otrok za razvijanje motorike potrebuje prosto gibanje, tekanje, plezanje. In tudi dolgčas, iz katerega bo razvil kreativnost. Mora pridobiti občutek, da se zna zaposliti tudi sam, da zna biti sam s sabo, brez zunanje animacije."
Več domačih opravil in šolskih izzivov
Starši želijo v tekmovalni družbi otroku nuditi čimveč, da bi mu zagotovili dobre možnosti za prihodnost, zato jih vpišejo na jezike, glasbo in še šport, da se bo vsaj malo gibal. "A kar me bolj skrbi," poudarja Barborič Veselova, "je, ko starši ne vedo, kaj bi z otroki popoldan, saj se je preko populistične pedagogike ustvarila ideja, da jih moramo neprestano animirati in z njimi vedno nekaj početi. Če morajo biti po službi z otroci pri pisaju domače naloge, se z njimi učiti, skrbeti za didaktične igre, jih kam peljati in obenem še voditi gospodinjstvo, je to naporno. Marsikdaj so otroci na popoldanskih aktivnostih zato, da se starši lahko oddahnejo."
Ne razširite šole na popoldanski čas
Starši pogosto naredijo tudi veliko napako, da se začnejo z otroci skupaj učiti in delati nalogo. "Tako šolo podaljšajo na popoldanski čas, otroci pa potrebujejo doma starše, ki se bodo z njimi družili, se nasmejali. Na ta način jim bodo dali boljšo popotnico za življenje, četudi otrok domov ne bo nosil samih petk, a bo ohranil radoživost in voljo do življenja. To je boljša popotnica, kot same petke in ubit pogled," poudarja Barborič Veselova.
Ko gre otrok v šolo, je dobro, da nismo osredotočeni samo na to, da bo v šoli uspešen, ampak mu pomagamo ohraniti tudi izvenšolski svet. "Šola naj ne bo cel svet otroka, saj ima otrok še druga zanimanja, za katera je prav, da jih ohranja in razvija," pravi Barborič Veselova. "Če vprašaš otroka pri devetih, desetih letih, kaj ga zanima, in nima težav z odgovarjanjem na to vprašanje, je to tudi najboljša preventiva proti odvisnostim od elektronike. Ne prepoved, ampak altenativa."
irma.hus@zurnal24.si
sredješolci bi predurni špinjel :)