Smo v obdobju leta, ko različna društva in organizacije bolj aktivno poskušajo prepričati davčne zavezance, da jim namenijo odstotek dohodnine.
Lani je bilo pri pridobivanju sredstev daleč najbolj uspešno Društvo za srčno-žilne bolezni AED. V primerjavi s predhodnim letom, ko so imeli manj kot sedem tisoč donatorjev, so naredili izjemen skok, saj so lani uspeli prepričati kar 44.832 zavezancev. Na račun jim je kapnilo kar 869.623 evrov.
Na drugem mestu je bilo društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi Rdeči noski, več kot 17.000 donatorjev jim je prispevalo 441.747 evrov. Na tretjem mestu je bila Slovenska karitas z malce manj kot 16.000 donatorji in izplenom 278.313 evrov.
Med upravičenci so precejšnje razlike v višini povprečne donacije, čemur botruje višina dohodkov oziroma odmerjene dohodnine davčnih zavezancev. Tako je Zavod sv. Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti od manj kot tisočih donatorjev prejel 39.694 evrov (povprečno 40,7 evra na donatorja), Islamska skupnost v Republiki Sloveniji pa je imela 5375 donatorjev, a le 71.235 evrov (povprečno 13,3 evra na donatorja) prihodkov od donacije odstotka dohodnine.
Tako so zbrali 870 tisočakov
Pri društvu AED, ki je bilo lani izjemno uspešno pri zbiranju sredstev od dohodnin, smo povprašali, kako jim je to uspelo.
Društvo AED ima status organizacije v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, njegov osnovni cilj je zgostiti mrežo naprav AED po Sloveniji, saj v primeru srčnega zastoja zgodnja uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja izboljša možnosti preživetja za 40 odstotkov. Cilj društva AED je, da bi vsak Slovenec, ki doživi srčni zastoj imel možnost pomoči z defibrilatorjem v treh minutah.
"Akcije Društva smo izvajali predvsem na lokacijah, kjer defibrilatorja še ni bilo, pa smo presodili, da bi bilo dobro da bi bil, saj bi tako skupaj z obiskovalci (izletniške točke, trgovine, večji športni dogodki ...) skupaj poskrbeli za bolj varno okolje za vse in to na način, ki donatorja nič ne stane," nam je pojasnil Samo Oblak iz društva AED.
V društvu menijo, da je pri zbiranju sredstev pomagalo dejstvo, da srčni zastoj in njegove posledice, neposredno ali posredno, prizadanejo vse več ljudi.
"Srčno žilne bolezni so razlog številka ena za smrti v zahodnem svetu in informacije s terena pričajo o tem, da se je s srčnim zastojem in posledicami le-tega srečalo že veliko ljudi, bodisi se je bolezen pojavila v ožjem družinskem krogu ali pa med prijatelji in znanci. Pred kratkim smo na primer izvedeli, da sta nas za posledicami srčnega zastoja zapustila dva javno zelo prepoznavna in vplivna človeka, Sašo Hribar in Robert Erjavec, v lanskem letu pa je prav naprava AED življenje rešila Otu Pestnerju. Zavedati pa se je potrebno, da je takšnih zgodb v Sloveniji vsak dan vsaj pet, posledice, ki so pogosto usodne, pa so za svojce prav tako tragične," so razkrili pri društvu.
"Verjamemo in prizadevamo si, da bi nam ljudje zaupali še naprej in da je to pravzaprav šele začetek – da bomo z vsakim letom lahko financirali več naprav AED in zagotavljali sredstva za vzdrževanje že obstoječe mreže. Želimo si, da bi naprave AED lahko financirali tudi po spalnih naseljih in oddaljenih vaseh in zaselkih, do kamor ekipe nujne medicinske pomoči potrebujejo praviloma več časa. Naši podporniki pa se hitro lahko prepričajo, da smo v naših namenih iskreni, saj je plod našega dela viden v obliki novo postavljene naprave AED, projekte pa se trudimo sproti objavljati tudi na naših socialnih omrežjih," so dodali pri AED.
Pridobljena sredstva bodo porabili skladno s poslanstvom društva. Torej za financiranje naprav AED po lokacijah in okoljih, kjer so v lanskem letu izvajali dobrodelne akcije, del sredstev bodo namenili financiranju naprav, ki so bile poškodovane v nedavnih uničujočih poplavah, del pa za nakup defibrilatorjev po odročnejših krajih.
Ogromno denarja kasneje razdeli država
Na podlagi izdanih informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 je znašal znesek celotne odmerjene dohodnine vseh slovenskih davčnih zavezancev rezidentov skoraj 2,5 milijarde - 2.477.471.983 evrov. En odstotek tega znaša malce manj kot 25 milijonov - 24.774.719,83 evrov.
Letos je bilo, na podlagi lanskih dohodnin, iz tega naslova dodeljenih 592.533 donacij, prejelo jih je 6713 različnih upravičencev. Skupno je bilo razdeljenih 13.326.480 evrov, so nam sporočili s Finančne uprave RS (FURS). Velik del denarja, skoraj 11,5 milijonov, je torej ostal nerazporejen oziroma nedodeljen. Ta del bo porabljen namensko, za razpise, na katerih konkurirajo nevladne organizacije.
V Sloveniji je davčnih zavezancev več kot 1,5 milijona, a večina upokojencev ne plača dohodnine, tako da ne morejo donirati sredstev. "Za donacije se je odločila nekaj več kot polovica (592.533) zavezancev za dohodnino, ki lahko donira takšna sredstva," so nam odgovorili na Fursu.
Do donacij so upravičene nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi ali skladi vrtcev.
Upravičenci, ki jim je mogoče nameniti del dohodnine, so, z imenom in davčno številko, objavljeni na seznamu, ki ga za posamezno odmerno leto določi vlada. Objavljen je v Uradnem listu RS najpozneje do 30. septembra leta in tudi na spletni strani Fursa. Nov seznam upravičencev do donacij za odmerno leto 2023 je bil objavljen sredi septembra in ga lahko pregledate NA TEJ POVEZAVI.
dezurni@styria-media.si
Tako bi se MORALI financirati VSI nevladniki, razen GASILCEV, ne da cuzajo davkoplačevalski denar za bluzenje svojih fantazij.
Vlada prav uživa,ko ljudje umirajo pred penzijo,kam pa gre ta denar pa ve sam bog,pa lahko 100 x napišejo,kam je šel,pa ne vrjamem nobenemu