Po zadnji spremembi cen je dizel na bencinskih črpalkah dražji od bencina. Maloprodajna cena litra bencina je 1,346 evra, litra dizla pa 1,364, kar je 1,8 centa več. Kot je razvidno iz grafa, je bil dizel zadnjič dražji pred skoraj desetimi leti, in to kar dolgo, skoraj celotno leto 2008 in še v začetku leta 2009.
"Cena se oblikuje z dajatvami," izpostavlja Aleš Peternel, ki je bil (do konca maja) 25 let sekretar Slovenskega naftnega komiteja, zdaj pa področje spremlja le ljubiteljsko. Dodaja, da bi lahko morda šlo za širši politični dogovor, da se dizelske avtomobile počasi spravi s ceste.
A kot je razvidno iz grafa, dajatve celo pomagajo dizlu in ne obratno, saj je trošarina na dizel skoraj devet centov nižja kot na bencin. Tako je z izjemo kratkega obdobja v začetku leta 2009, ko sta bili skoraj izenačeni, ves čas od leta 2007 naprej.
"V obdobju od konca septembra in vse do danes, se je cena navadnega mineralnega dizla kot tudi dizelskega biogoriva, ki se primešava navadnemu dizlu, neprestano dvigovala. Višja cena goriva dizla je tako posledica visoke cene mineralnega dizla kot tudi visoke cene biodizla na svetovnih trgih," pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. Za vprašanje, zakaj je trošarina na dizel nižja kot na bencin, pa je pristojno ministrstvo za finance, ki smo mu že poslali vprašanja.
Višino trošarin določa ministrstvo za finance, višino prispevka URE in višino prispevka OVE in SPTE določa ministrstvo za infrastrukturo, okoljsko dajatev za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (taksa CO2) pa določa ministrstvo za okolje in prostor.
Brez "pomoči" trošarin bi bil dizel na črpalkah dražji že več kot leto dni, saj je prodajna cena brez dajatev z eno kratko prekinitvijo že od julija lani višja od cene bencina. So se pa škarje, ko je mogoče lepo videti na grafu, zelo razprle. "Proizvodni ceni bencina in dizla sta praktično enaki," pravi Peternel.
Poletje in dopusti zvišajo povpraševanje po bencinu, zimska sezona pa po nafti oziroma kurilnem olju.
"ZDA trenutno uvažajo manj bencina, kar zmanjšuje pritisk na ceno bencina v Evropi. To je predvsem posledica več prečrpane surove nafte v ZDA kakor tudi zaključek tako imenovane poletne vozne sezone (driving season) v ZDA in v Evropi. Sočasno se je začelo povečevati povpraševanje po kurilnem olju pred začetkom kurilne sezone v Evropi, kar sovpada tudi z remontom nekaj rafinerij v Evropi. Po drugi sestava bencina v poletnih mesecih zahteva dražji proces kot v zimskih mesecih, medtem ko je pri dizlu ravno obratno in je sestava za zimske mesece bolj kompleksna in posledično dražja," pojasnjuje Izidor Jerman, direktor sektorja upravljanja premoženja v Alti.
Močan dolar in draga surova nafta
"Trenutno smo priča kombinaciji ponudbe in povpraševanja, sezonskih vplivov, nepričakovanih remontov rafinerij in politiki trošarin, ki so ceno dizla dvignile nad ceno bencina. Glavni razlog za splošen dvig pogonskih goriv kakor tudi kurilnega olja so pa razmere na trgu cen surove nafte in močnega dolarja, kar posledično draži cene v evrih," še pravi Jerman.
V modelu je 90 odstotkov nabavna cena, potem pa še davki
Najvišje dovoljene cene (z izjemo hitrih cest in avtocest) se določijo vsakih 14 dni na podlagi modela. "Značilnost obstoječega modela oblikovanja cen tekočih goriv je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, kar predstavlja variabilni del modela. Vključuje tudi relativno fiksne elemente, med katere sodita članarina Zavodu za blagovne rezerve Republike Slovenije, ki jo določa Vlada, in marže distributerjev. Marže distributerjev predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov (okoli 7 odstotkov), medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene. Modelski ceni, ki jo določa MGRT se nato v skladu z veljavnimi predpisi dodajo vse davčne obremenitve, ki pa več niso v pristojnosti MGRT," so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.
dezurni@zurnal24.si
Boli me patka. Na vsakih 14 dni tankam cca 53 litrov nafte, vozim se neomejeno, naredim med 700 in 800km.
v tem slovenistanu se ni nikoli prav dosti razmišljalo o javnem prevozu, že po vojni je bilo treba ukinit tramvaj v LJ, potem so ukinili mnogo železniških tras, recimo trasa jesenice-rateče, zakaj je blo treba to ukinit, da se sedaj… ...prikaži več v planico vsak baše s svojo kišto ... škoda, ki so jo naredili in jo še delajo levičarji je brezmejna
100 oktanski bencin je zakon,95 bi ga lahko ukinili,dizel pa je itak sam smrad in če bi ga uporabljali samo avtobusi in tovornjaki ,traktorji ne bi bilo nič narobe.ljudje ki mislijo da z dizlom kaj prišparajo nimajo kaj dosti v… ...prikaži več glavi,dražja cestnina in popravila so precej dražja