Zaradi kazenskih določb v predlogu proračunaskega zakona so ogorčeni tako v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) kot v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZDRZZ). Obe združenji sta napisali pismi in ju naslovili na vlado, poslance in druge naslove.
Zmotilo jih je, da je po novem v zakonu določba, ki nalaga deset tisoč evrov globe za prekrške odgovornih oseb posrednih ali neposrednih proračunskih porabnikov, če ne bodo imeli finančnih načrtov, skladnih z izhodišči vlade, jih ne bodo posredovali pravočasno, imeli primankljaj, ne bodo upoštevali prepovedi prerazporejanja sredstev ali bodo imeli v letnem poročilu več odhodkov kot prihodkov.
“Po tem, ko nam zdravstvena zavarovalnica vzame denar, ko nam zrežejo plače in znižajo cene, je kaplja čez rob, ko nam rečejo, da bomo dobili deset tisoč evrov kazni,” je bil oster Boris Koprivnikar iz SSZS. Meni, da bi moralo potem to veljati za vse državne uradnike. “V teh razmerah je poslovanje mala čarovnija. Če hoče zagotoviti storitve, mora direktor uporabiti vso ustvarjalnost, inovativnost in motivacijo, da mu to uspeva,” je poudaril. V podobnem položaju je skupaj okoli 400 direktorjev zavodov.
“Direktorji imajo vse manj orodij in možnosti, da bi vplivali na poslovanje pri vodenju zdravstvenih zavodov, kljub temu pa se jim nalaga dodatne zahteve in pričakovanja. Materialne možnosti v zdravstvu so vse slabše, zaostrujejo pa se zahteve in pričakovanja,” pa je pojasnil direktor ZDRZZ Metod Mezek. Dodal je, da je ta kazenska sankcija “zelo neposreden pritisk”. S tako visokimi globami se ne strinjajo niti v Skupnosti občin Slovenije.
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so določbe dodali, ker je ustanovitelj odgovoren za poslovanje zavoda, zato morata odgovornost nositi oba z vodstvom. Določba pa jim daje pooblastila za ukrepanje pri neučinkovitosti poslovanja, saj je v času krize potrebno hitro ukrepanje.
