Mnogo ljudi še vedno živi s prepričanjem, da bodo uspeli le, če se bodo izobraževali in na ta način prišli do želenega poklica. "Izobrazba, na primer diploma, je včasih pomenila zagotovilo za službo, danes žal ni več tako preprosto," poudarjajo na zaposlitvenem portalu Moje delo. "Znanje je danes res izjemnega pomena, a pri iskanju zaposlitve je potrebno upoštevati še druge dejavnike. Čedalje bolj pomembna je tudi neformalna izobrazba, ki v veliki meri formira nadaljnjo izbiro poklica. Veliko poklicev, ki jih danes opravljamo, so multidisciplinarni in ta znanja pridobivamo predvsem s svojo lastno proaktivnostjo."
Dilema družboslovje ali naravoslovje ni poglavitna
Na zaposlitvenem portalu mladim svetujejo, da pri izbiri srednje šole ali fakultete sledijo svojim željam in sanjam, a naj razmišljajo tudi, kakšna bo njihova poklicna pot po končani izobrazbi. Pri tem večna dilema med naravoslovjem in družboslovjem ni poglavitna. "Bolj pomembno je, da mladi prepoznajo svoja polja zanimanj, ki jih motivirajo, da o njih izvedo čim več, se tudi izven študija udeležujejo strokovnih srečanj, predavanj in na svojih področjih zanimanja iščejo nove strokovne poti in povezave med različnimi komplementarnimi znanji," poudarjajo pri Mojem delu.
"Vsem, ki iščejo ali bodo iskali delo preko našega zaposlitvenega portala vedno svetujemo, da poiščejo poklic, v katerem bi resnično radi delali, saj bodo le na ta način strastni do svojega dela, uspešni in zadovoljni in to bo opazil tudi potencialni delodajalec."
Čimprej oblikujte karierni profil
Delodajalci si po njihovih izkušnjah želijo vedno več praktičnih izkušenj in povezovanja znanj, tudi z znanjem drugih zaposlenih. Prakse iz tujine kažejo, da je veliko več povezovanja med šolstvom in gospodarstvom, s čimer študenti že dobivajo praktične izkušnje z določenega področja. "Pri nas je tega še vedno zelo malo," ugotavljajo pri Mojem delu. "Študenti sicer opravljajo študentska dela, a zaradi narave študija in obveznosti, so ta dela le delno v povezavi z njihovo stroko; tako pridobijo določene izkušnje s področij, ki niso v skladu s potrebami njihovega prvega rednega delodajalca; če pa že so, pa jih po navadi ne znajo prenesti na drugo področje oziroma sploh nimajo zavedanja, da del izkušenj že imajo." Zato mladim svetujejo, da si že tekom šolanja oblikujejo svoj karierni profil – seznam ali dnevnik izkušenj, ki jih pridobivajo. To je že del priprave na iskanje zaposlitve.
Potreba še ne pomeni delovnih mest
Pri delodajalcih je še vedno največje zanimanje za posameznike s tehničnimi znanji, na primer za strojnike in elektroinženirje, a tudi odlični prodajalci bodo vedno našli dobro zaposlitev. "Trende je zelo nehvaležno in težko napovedovati, ker se lahko v nekaj letih obrnejo glede na trenutne razmere, ki jih nismo mogli predvideti," pravijo pri Mojem delu. "Včasih lahko določeno stvar zaznavamo kot potrebo, pa ni nujno, da se bo razvila in prelila v delovna mesta. Vemo, da bo v nekaj letih ogromno starostnikov, ki bodo potrebovali pomoč mlajših generacij, a vprašanje je, ali bo država temu namenila svoj denar oziroma bo na drugi strani tudi posameznik imel toliko denarja, da si bo dodatno oskrbo na domu lahko privoščil. Čeprav imamo veliko kazalcev, ki napovedujejo rast delovnih mest na tem področju, pa ni nujno, da se bo tu res dramatično povečalo število delovnih mest."
Kdo bo zaželen
Izjemno hitro se razvija svet interneta in aplikacij, zato pričakujejo, da bodo strokovnjaki s teh področij verjetno še nekaj časa zelo zaželeni. "Trenutne napovedi kažejo, da bo v prihodnjih letih porast novih delovnih mest na področju upravljanja z naravnimi viri (voda, hrana, rudnine ...), pridelovanja in transporta hrane (voda kot izziv), učinkovitega pridobivanja energentov (čim manj škodljivo za okolje), zakonodaje (predvsem ekološke) in podjetij, ki bodo zaposlovala strokovnjake za upravljanje z zemeljskimi viri," razlagajo na Mojem delu. Obstajajo tudi seznami suficitarnih poklicev, a ti seznami niso fiksni, spremembe pa se lahko zgodijo zelo hitro.
treba bi blo uvest med višješolsko in med visokošolsko stopnjo kjer bi bil način šolanja direktno oblikovan s strani večjih podjetij ki točno vedo koliko bodo potrebovale in katerih zaposlitev v prihodnosti. Da se tem študentom / praktikantom štipendijo pa… ...prikaži veča se jih zaposli v določenem podjetju za x let. Ta program naj financirajo podjetja. In da se lahko po preteku tega roka če je bil zaposlen tam za tok k so se zmenil da lahko spet se izobražuje če mu pač niso podaljšal za kako drugo delo. Dandanes je tko narejen da se je treba karnaprej izobraževat za poklice da te delodajalci pohovajo. In problem je ker delodajalci pa nč ne pridejo nasproti in sami ponudijo kako izobraževanje. In to bi ta vmesna stopnja ki jo predlagam rešila. Treba je povezat višje kvalificirane poklice z praktičnim izobraževanjem. Nujno.
Točno tako. Ko pa bodo izgoreli ali postali delovni invalidi, pa naj grejo živet v park in živet od miloščine. Še najbolj pa bi bili kapitalisti zadovoljni, če bi spet legalizirali klasično sužnjelastništvo (no, saj kapitalizem je sužnjelastništvo, vendar je… ...prikaži več nekaj več pravni in formalnih ovir, ki zelo motijo večjo "učinkovitost" in polnjenje žepov kapitalistiom).
..ja mladi res se mejte radi pa ne računat na kakšno kariero v slo, če ni vaš foter del lumpenproletarijata..res se mejte radi pa čimprej spizdite iz te gnile države..kjer bog nedaj da ste ambiciozni in niste potomec kakšnega jajkoviča,… ...prikaži več jajeglavega, kahlija, tureka itd..marš daržava gnila zahojena..ki spodbuja negativno selekcijo in nepotizem..kozla se mi že ob vseh teh traparijah zblojenih..