Slovenija
60 ogledov

Krka se je začela umikati

kostanjevica na krki
1/28
Anže Petkovšek
Reka Krka se je vendarle začela umikati. Višina škode v najbolj prizadetih občinah še ni znana. Zaradi izrednih razmer ponekod odpade pouk. V Pomurju se bodo narasle vode zadržale najdlje.

Krka se je začela na Kostanjevici na Krki sredi dneva počasi umikati in se spušča za približno dva centimetra na uro. Pričakujejo, da se bo voda do jutra umaknila toliko, da bodo lahko začeli s čiščenjem, pri čemer jim bo pomagalo tudi 50 vojakov. "Dogovorili smo se, da bodo prišli, ko se bo voda umaknila. Pri čiščenju bomo potrebovali pomoč," je povedal poveljnik kostanjeviške civilne zaščite Robert Zagorc.

Zagorc je povedal, da je, v skladu s pričakovanju, poplavnemu valu sledil val podtalnice iz Krakovskega gozda, katere odtok ovira narasla Krka. "Težava je bil Krakovski gozd, od koder je pritekla podtalnica. Celo noč smo črpali vodo," je za zurnal24.si povedal Robert Zagorc in dodal: "Vsem prebivalcem smo dali možnost, da se umaknejo. V osnovni šoli smo imeli zanje pripravljena ležišča, a se za to ni nihče ni odločil. Le eno starejšo gospo smo umaknili v dom za starejše občane v Brežicah. Ostali so šli k sorodnikom ali na svoje vikende." Na vprašanje, kaj poleg spanca najbolj potrebujejo, je Zagorc odgovoril: "Vsega imamo dovolj, vode pa preveč."

Podtalnica je ogrožala predvsem kostanjeviško obrtno-industrijsko območje oz. tovarno kopalniškega pohištva Lipa metliške Kolpe. Tovarno se včeraj zavarovali, sedaj pa tam prečrpavajo vodo. Kot kaže, jim jo bo uspelo rešiti.

Štiri naselja odrezana od sveta

Krka se umika tudi na območju občine Šentjernej. Poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Jožko Jakše je dejal, da je povsod na terenu potekala sanacija, na poplavljenih območjih pa pričakujejo, da se bo voda v ponedeljek že toliko umaknila, da bodo lahko ponekod začeli s čiščenjem. V poplavljenih vaseh so danes dostavljali hrano in ustekleničeno vodo. 

Aleš Medle, predsednik Gasilske zveze Šentjernej, pa je za zurnal24.si povedal, da so gasilci dežurali vso noč. "Večinoma so se ukvarjali s črpanjem vode. Tudi zdaj so gasilci na terenu po celi občini. Čistijo prostore in ljudem dovažajo vodo in kruh. Moja približna ocena je, da je od sveta odrezanih približno 70 gospodinjstev. Računamo, da bomo do njih že danes lahko prišli z avtom, a seveda ne do vseh."

Po oceni tamkajšnjega župana Franca Hudoklina naj bi bilo na območju občine Šentjernej za približno milijon evrov škode.

Na prizadetih območjih Dolenjske, Bele krajine in Posavja so danes nadaljevali z odpravljanjem posledic zadnjih neurij in poplav ter s saniranjem številnih plazov.

V Pomurju dodatno narasli potoki

V Pomurju, kjer je bilo v soboto prizadetih s poplavami kar 23 občin, so se danes zaradi novega dežja ponoči še okrepile zaledne vode in narasli lokalni potoki. "Danes so najbolj prizadete občine Murska Sobota, Beltinci, Turnišče in Velika Polana," je povedal poveljnik CZ za Pomurje Martin Smodiš. Na Koroškem se razmere umirjajo.

V omenjenih pomurskih občinah je voda zalivala kleti ter stanovanjske in gospodarske objekte. Na prizadetih območjih v Pomurju je bilo od sobote zjutraj aktiviranih več kot 100 prostovoljnih gasilskih društev oziroma 860 gasilcev in več drugih služb, ki so pomagali prizadetim v poplavah.

Trenutno je na ogroženih in prizadetih območjih več kot 40 reševalnih enot, ki se ukvarjajo s prečrpavanjem vode, utrjevanjem nasipov s protipoplavnimi vrečami, odstranjevanjem gramoza in podrtih dreves s cestišč ter odstranjevanjem posledic zemeljskih plazov.

V soboto so bile najbolj prizadete občine Dobrovnik, Lendava in Moravske Toplice, kjer se danes vodostaji počasi znižujejo. "Problem pa je, da nimajo kam črpati vode, ker je podtalnica tako visoka in zaledne vode tako močne," je pojasnil Smodiš.

Nevarnost še vedno predstavlja narasla reka Mura, ki se ji še vedno povečuje vodostaj in pretok. Prebivalce na ogroženih območjih v štabu civilne zaščite za Pomurje pozivajo, da upoštevajo navodila sil za zaščito, reševanje in pomoč ter prometno signalizacijo na poplavljenih odsekih cest.

Ponoči so imeli gasilci in drugi pripadniki civilne zaščite največ težav na območju Ormoža, kjer je voda zalila več kleti in sprožila vrsto novih zemeljskih plazov. Kot je povedal poveljnik štaba civilne zaščite v Ormožu Ludvik Hriberšek, so najbolj problematični reka Pesnica, kjer na površje sili podtalnica, in njeni pritoki, ki so prestopili svoje bregove. "Gasilci so v akciji, ogromno je plazov, nekaj cest je poškodovanih, zato so na terenu tudi komunalni delavci," je povedal.

Ponoči je v Bukovcih v občini Markovci narasla Drava ogrožala dve stanovanjski hiši. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami povišali in utrdili nasip, ki so ga postavili že dopoldan, in s tem preprečili, da bi narasla reka dosegla hiši. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so gasilci danes zaradi zalitih kleti in garaž ter plazov dejavni tudi v Središču ob Dravi, Ljutomeru in Veržeju.

borut pahor | Avtor: Twitter/Borut Pahor Twitter/Borut Pahor

Pahor na prizadetem območju

Predsednik republike Borut Pahor je obiskal občini Šentjernej in Kostanjevica na Krki. Opozoril je, da je zaradi reorganizacije na področju oskrbe hudourniških voda prišlo do nekaterih sivih območij pri odgovornosti zanje, kar dodatno zaostruje razmere ob povečanih količinah vode, zlasti v kratkem času.

Glede tega bo moralo na ravni države in vlade priti do odločitev, kdo in v kolikšni meri je odgovoren za čiščenje vodotokov in da ob okrepljenih padavinah ne prihaja do izrednih razmer, je poudaril.

So stvari, ki jih zaradi moči narave človek ne more obvladati, država pa je po drugi strani odgovorna, da stvari uredi, da ob izrednih razmerah zadeve ne bi bile slabše, kot so lahko, je še povedal Pahor.

Miro Cerar, poplave | Avtor: twitter @MiroCerar twitter @MiroCerar

Po poročanju spletnega Dolenjskega lista si je popoldne razsežnosti poplav v občinah Šentjernej in Kostanjevica na Krki ogledal tudi mandatar Miro Cerar. Njegov obisk je bil neformalen, je pa ob tem povedal, da bo ena prednostnih nalog bodoče vlade prav sanacija posledic letošnjih poplav.

Poplavljenih več kot 1000 objektov

Voda je poplavlila več kot 1000 objektov in 181 cestišč, sprožilo se je prek 240 plazov. Evakuiranih je bilo 17 ljudi, dve osebi sta umrli. Aktiviranih je bilo prek 2044 gasilcev in 60 pripadnikov civilne zaščite ter drugih enot, v pripravljenosti pa je bilo tudi 280 vojakov Slovenske vojske.

Gasilci in druge službe so črpali meteorne, podtalne in zaledne vode, s protipoplavnimi vrečami gradili nasipe in zavarovali objekte. Zavarovali so plazišča in neprevozna cestišča ter odstranjevali naplavine, ki so jih nanesli hudourniški vodotoki in reke. Iz skladišč je uprava izdala 14.180 protipoplavnih vreč, 30 različnih črpalk in 12 agregatov. Pri odpravljanju posledic hudih poplav je danes poleg gasilcev, prostovoljcev in drugih služb sodelovala tudi Slovenska vojska, ki je s 30 vojaki posredovala v občini Šentilj, je poročala uprava za zaščito in reševanje.

Reke se umirjajo

Poplave, ki so prizadele vzhodni del Slovenije, so nastale zaradi velikih količin padavin ob predhodni namočenosti zemlje, je pojasnil hidrolog z agencije za okolje Nejc Pogačnik. Za prihodnje dni glede na vremensko napoved pričakuje večinoma umiritev hidroloških razmer, najdlje se bodo visoke vode zadržale v Prekmurju.

Pretok Krke je trenutno okoli 350 kubičnih metrov na sekundo in je ustaljen. Krka in njeni pritoki še poplavljajo, Sava v spodnjem toku pa upada. S tem se tudi pretok Krke normalno odvaja vzdolž porečja reke Save, je pojasnil Pogačnik. 

Pretok Mure v Gornji Radgoni je močno povečan in je okoli 1300 kubičnih metrov na sekundo. Mura poplavlja znotraj protipoplavnih nasipov. V spodnjem toku bo naraščala še nekaj časa in bo predvidoma začela upadati v roku dveh dni. Poplavni val bo potoval do Lendave predvidoma do jutri, nato pa naprej proti Hrvaški, napoveduje Pogačnik.

Pretok reke Drave je ustaljen in je okoli 700 kubičnih metrov na sekundo. Reka Dravinja poplavlja v spodnjem toku, vendar se počasi umirja. Ljubljanica pa poplavlja na območju vsakoletnih poplav na območju Ljubljanskega barja.

Večje poplavne površine so trenutno predvsem v Prekmurju, posebej v spodnjem toku Ledave, Kobiljskega potoka in Črnca. Drugi pretoki po državi večinoma upadajo, poplavljene površine predvsem v osrednji Sloveniji pa se umikajo in zmanjšujejo, pojasnjuje Pogačnik.

Vremenska napoved ne predvideva večjih količin padavin do sredine prihodnjega tedna, tako da se bodo po Pogačnikovih besedah hidrološke razmere v prihodnjih dneh v večjem delu Slovenije umirile. Najdlje se bodo visoke vode zadržale na območju Prekmurja, in sicer zaradi potovanja poplavnega vala vzdolž Mure in odvodnih voda vzdolž porečja Ledave.

Težave v prometu

Zaradi zemeljskih plazov ter poplavljenih in vdrtih vozišča je zaprtih več cest.

V Zasavju je zaprta cesta Šklendrovec - Podkum.

- Na Dolenjskem: Zameško - Kostanjevica (Koprivnik - Malence), Dobruška vas - Šentjernej (pri Dobravi), Gaber - Uršna Sela - Novo mesto, MP Božakovo, Šentjernej - Kostanjevica na Krki - Križaj.

- V Pomurju in Podravju: Stročja vas - Pavlovci, Velika Polana - Beltinci (pri naselju Lipa), MP Hotiza, Turnišče - Gomilca, Črenšovci - Razkrižje.

- Na Štajerskem in Koroškem: Poljčane - Majšperk (pri Koritnem), Majšperk - Jurovci (pri Stogovcih), Ruta - Pesek (med Lovrencem na Pohorju in Roglo), MP Orešje, Laško - Lahomno - Šentrupert, Rimske Toplice - Jurklošter, Črnolica - Lesično (med Gorico pri Slivnici in Žegrom), Vuzenica - Dravče, Spuhlja - Zavrč (pri Borlu).

Težave so tudi v železniškem prometu. Na Slovenskih železnicah opozarajajo, da se zaradi plazu med postajama Hrastnik in Zidani Most promet odvija po enem tiru, zato na progi Ljubljana - Zidani Most prihaja do zamud. 

Kakšne so razmere pri vas? Fotografije posledic obilnega deževja nam lahko posredujete prek spodnjega obrazca.

Komentarjev 3
  • punca05 07:03 15.september 2014.

    jp...pričakujemo lahko kontra pomoč vlade

  • Avatar čavez
    čavez 10:07 14.september 2014.

    Čefurji že postavljajo odre za koncerte in zbiranje humanitarne pomoči za poplavljena območja, samo še nisem zasledil kje to je.