Krčenje zaposlovanja je najbolj prizadelo moške, mlade, nižje kvalificirane in delavce z začasnimi pogodbami, ugotavlja Evropska komisija (EK) v svojem 21. poročilu o zaposlovanju v Evropi. Vpliv krize so po drugi strani nekoliko ublažili krajši delovni čas in druge sheme zaposlovanja.
V EU vsako leto okoli 22 odstotkov evropskih delavcev zamenja delovno mesto. Ta dinamika pa se zelo razlikuje od države do države in znaša od 14 odstotkov v Grčiji, do prek 25 odstotkov v Združenem kraljestvu, Španiji, na Finskem in Danskem. To nakazuje bistveno strukturno izboljšanje na evropskih trgih dela, ugotavljajo pri EK.
Problem dolgotrajne brezposelnosti
Dolgotrajna brezposelnost v EU še vedno predstavlja pereč problem, saj je 45 odstotkov obdobij brezposelnosti v EU trajalo več kot leto dni, medtem ko v ZDA ta odstotek znaša le 10.
Priložnost v podnebnih spremembah
V Bruslju precej upov polagajo v prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Čeprav ne pričakujejo velikega števila ustvarjenih delovnih mest, saj bo ustvarjanje "zelenih“ delovnih mest in "pozelenitev“ obstoječih delovnih mest pomenilo tudi izgubo nekaterih obstoječih delovnih mest.
Vendar bodo temeljne strukturne spremembe vključevale premestitev delavcev v vseh gospodarskih sektorjih. Vplivale pa bodo tudi na prihodnje zahteve po znanjih delavcev, ki bodo na začetku sicer dale prednost bolje izobraženim, sčasoma pa bi morale vključiti tudi nižje izobražene delavce.
18
ogledov
Kriza izbrisala štiri milijone zaposlitev
Svetovna gospodarska kriza je letos ustavila devet let trajajoči trend rasti zaposlovanja.
