Gore dajejo varljiv občutek varnosti, poudarja vodja Gorske policijske enote Robert Kralj. Njegove besede dokazuje podatke, da je letos v slovenskih gorah umrlo že 12 oseb. Kralj pojasnjuje, da je za varno hojo po gorah nujna dobra priprava in premišljeno dejanje. Planinci si morajo izbrati pot, ki ustreza njihovi psihofizični pripravljenosti, se primerno opremiti in imeti v mislih, da je osvojeni vrh šele polovica poti. "Treba je še varno sestopiti v dolino. Zato se za vzpon izbira težjo, za sestop pa lažjo pot. Hoja pa naj bo premišljena," pravi Kralj.
Najpogostejša vzroka za nesreče sta v zadnjih zdrs in padajoče kamene.
Tudi vrhunski alpinist Klemen Premrl je izpostavil, da cilj ni vrh, ampak varna vrnitev domov. Dejal je, da se alpinistom velikokrat zgodi, da morajo načrtovan vzpon zaradi okoliščin prekiniti ali preložiti. "To ni neuspeh in iz takih tur se največ naučimo," poudarja Premrl.
Poleg ustrezne priprave, opreme in upoštevanja osnovnih pravil gorništva, morajo pohodniki upoštevati svojo telesno in duševno pripravljenost, s seboj morajo imeti hrano, pijačo, ustrezna oblačila proti podhladitvam in obvezno prvo pomoč.
Treba je ohraniti trezno glavo
"Čeprav v primeru nesreč v gorah najprej pomislimo na poškodbe, so pomembendejavnik tudi ostala bolezenska stanja," je dejala zdravnica v jeseniški bolnišnici Urška Bricelj. Pojasnila je, da se v zdravniki v gorah pri bolnikih največkrat srečajo s sladkorno boleznijo in alergičnimi stanji. Pogosto pomagajo tudi srčnim bolnikom, ob paničnih napadih ipd. Zato je svetovala, naj imajo kronični bolniki in alergiki pri sebi vednozdravila zaradi morebitnega nenadnega poslabšanja njihove osnovne bolezni.
Poudarila je, da moramo v nesreči moramo v prvi vrsti ohraniti treznoglavo, ostati moramo mirni in prisebni. Treba je oceniti situacijo,poskrbeti za lastno varnost, šele nato lahko poškodovanca pregledamo in munudimo prvo pomoč.
