1. korak. Ta se je že zgodil v obliki 750 milijard evrov pomoči državam evroobmočja, o kateri so se v nedeljo zvečer dogovorili finančni ministri držav članic Evropske unije. Od tega 500 milijard evrov prispevajo države članice EU, 250 milijard pa Mednarodni denarni sklad.
2. korak. Po mnenju ekonomistov bo nujna večja usklajenost fiskalnih politik držav članic območja, vse to pa v luči resne reforme pakta o stabilnosti in rasti.
3. korak. Minister Matej Lahovnik poudarja, da je ključen podroben nadzor držav (kot je Grčija), ki bi bile potencialne prejemnice pomoči iz prvega koraka.
4. korak. Po mnenju Lahovnika bi morala obstajati tudi možnost izstopa iz evroobmočja, na kar opozarjata Nemčija in Slovenija.
Grčija. Morala bi dvigniti svojo konkurenčnost, česar pa ne more storiti z devalvacijo valute (ker je članica evroobmočja), na kratki rok pa tudi ne more dvigniti produktivnosti, meni minister za gospodarstvo. Po njegovem mnenju bi tako skoraj moral obstajati mehanizem izstopa iz monetarne unije.
Dolg. Minister za finance France Križanič je na vprašanje, ali bo Grčija po treh letih že sposobna sama najemati posojila na mednarodnih trgih, odgovoril, da upa, da bo. “Pričakujem, da morda že prej, če se bo le mehanizem pokazal kot ustrezen,” je dodal. Mojmir Mrak pravi, da bo nujno restrukturiranje dolgov, saj je "jasno, da Grčija tega dolga ne bo mogla plačati”.
Čeprav Evropska unija s finančnim mehanizmom že “rešuje napad na evro”, kot so se izrazili v Bruslju, ekonomisti napovedujejo več možnih scenarijev.
Razpad, zamrznitev
Po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka je razpad evroobmočja sicer možen scenarij, a le če ne bo politične volje. “Možnosti so številne: od tega, da evro propade, do ožjega območja superevra, zamrznitve članstva ...” pravi. Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment verjame, da bi bilo območje skupne valute z veliko bolj centralizirano fiskalno politiko logičen razvoj dogodkov.
“Seveda pa bi bilo omejeno na ožjo skupino držav, ki so si med seboj podobne po razvitosti,” meni. Če bi Slovenija ostala zunaj tega območja, bi bilo najpametnejše ohraniti evro kot denimo v Črni gori, ne pa znova uvesti svoje valute.
Če bi evro propadel, bi bila po mnenju ministra Mateja Lahovnika to velika zmaga ZDA. Evropo več hitrosti je včeraj kot verjetno omenil tudi premier Borut Pahor. Mrak o tem, ali bi bila Slovenija lahko članica takega “kluba”, ni želel ugibati. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, pa meni, da superevro ni potreben: “Nujna sta večja disciplina in spoštovanje tistega, kar se sprejme, pa tudi sankcioniranje.”
Scenarija: a. Superevro
1. Možni klub sedmih, ki bi bil gotovo v območju superevra.
Države Beneluksa, Nemčija, Avstrija, Francija in Finska.
2. Strogi pogoji za članstvo superevrskega območja.
Enotna fiskalna in javnofinančna politika, morda vključno z upokojitveno dobo, DDV in trošarinami.
3. "Nujno v območje superevra.”
Lahovnik: Slovenija bi morala narediti vse, da vstopi v to območje.
Scenarij b. Stara valuta
1. Stare valute.
Druge članice evrskega območja bi se lahko vrnile k stari valuti in jo devalvirale.
2. Slabost.
Konec udobja enotne valute, tudi pri potovanjih znotraj Evrope; vrnitev stroškov, povezanih z menjavo.
3. Slovenija kot Črna gora.
V naši državi bi morda lahko uporabljali superevro, podobno kot zdaj v Črni gori uporabljajo evro. V nasprotnem, skrajnem primeru bi se utegnili vrniti tudi k tolarju.
