Že od majhnih nog so nas starši učili, da ljudje živijo v sožitju z naravo in z vsemi bitji, ki tam prebivajo. Vsekakor to načelo danes še močno velja, še posebej v luči nedavnih primerov, kjer so soočamo z napadi zveri na živali ali ljudi. Pri tem si je sodeč po besedah Mance Velkavrh, Mete Mavec in Bernarde Bele iz Biotehniške fakultete potrebno zapomniti, da če živimo ali se gibljemo na območju prisotnosti velikih zveri, lahko s svojim vedenjem in aktivnostmi pomembno vplivamo na njihovo življenje ter posledično tudi na sobivanje z njimi.
Na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali boste tako lahko obiskovala njihovo delavnico, kjer si boste lahko ogledali, kako poteka raziskovanje velikih zveri. Obenem se boste lahko preizkusili v igri fotoidentifikacije risa ter izdelovali iz risova ušeska iz papirja. Festival boste lahko obiskali 10. junija med 15.00 in 21.00 v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1). V primeru slabega vremena bo festival prestavljen na 17. junij.
"Poimenovanje velike zveri se uporablja za plenilce, ki večinoma plenijo plen, ki je enako velik ali večji od njih samih. Na območju Slovenije so prisotne tri vrste, to so ris, volk in medved. Pri nas so sicer prisotne še druge zveri, ki pa običajno ne lovijo tako velikega plena. To so na primer šakal, lisica, kuna belica, kuna zlatica, mala in velika podlasica, jazbec, dihur in drugi," so razložila dekleta.
Ljubezen do živali kažemo od daleč
Dekleta medtem opozarjajo, da ljubezen do živali ne pomeni vedno vzpostavljanje bližine z njimi, hranjenje ali božanje. Domače živali so bile namreč skozi stoletja gojene za to, da so v stiku z ljudmi in njihove preživetje je odvisno od bližine človeka. "Človek je domače živali dolgo selekcioniral – pazil tako, da so dobile ali ojačale želene in izgubile nezaželene lastnosti. Zato je prišlo tudi do spremembe njihovega vedenja, zaradi česar lahko živijo ob človeku, medtem ko imajo prostoživeče živali izražene naravne nagone, ki jim omogočajo preživetje," so dejale.
- Prostoživečih živali nikoli ne hranimo: Poleg tega, da človeška hrana pogosto ni primerna zanje, bodo te živali zelo verjetno hrano iskale tudi kasneje pri človeku. Izpostavile so še, da s približevanjem prostoživečih živali naseljem, pogosto pride do konfliktov z ljudmi, s tem pa tudi do smrtne obsodbe za to žival. Na območju, kjer so prisotne prostoživeče živali tudi umakne nezaužito hrano za hišne ljubljenčke.
- Živalim se ne približujemo.
- Svoje pse imamo na povodcu.
- Domače živali čez noč zapremo na varno.
- Zavarujemo svoje odpadke.
Vseeno pa kdaj pride do situacije, kadar se v naravi srečamo s prostoživečo živaljo. Pri tem opozarjajo, da je treba ohraniti mirno kri ter se previdno umakniti. Za preprečitev tovrstnih srečanj, pa je potrebno upoštevati nekaj nasvetov, s katerimi bo naš sprehod med krošnjami varnejši: "Kar vam odsvetujemo, je tek v mraku, še posebej s slušalkami v ušesih. Medvedi se do neke mere prilagajajo in časovno umikajo človeku, zato so bolj aktivni takrat, ko je zunaj manj ljudi. Zaradi slušalk boste težje pravočasno slišali medveda, zaradi hitrosti pa je večja možnost, da ga presenetite," so dejali na Biotehniški fakulteti. Pri tem svetujejo, da je majhen zvočnik bolj primeren, saj vas bo tako medved prej slišal in se bo tudi prej umaknil.
Dodali so še, da aktivnosti v naravi izvajate podnevi, pri čemer z glasom opozarjate na svojo prisotnost. Ker živali zelo dobro slišijo, ni potrebe po kričanju, ampak je dovolj že sobna jakost zvokov. "Odsvetujemo vam tudi prosto sprehajanje psa v gozdu. Če pes naleti na medveda in ga razdraži, bo v iskanju pomoči pripeljal medveda k svojemu skrbniku. Poleg tega je gozd dom mnogim živalim, ki jim lahko spuščen pes predstavlja velik stres."
Kako se odzovemo, kadar se srečamo s prostoživečo živaljo?
V primeru, da srečate volka ali risa, svetujejo, da žival le opazujete na varni razdalji. Možnosti, da bi sama prišla bližje, so nizke. Najbolj verjetno je, da se bosta ris ali volk sama umaknila.
Od vseh velikih zveri imamo največ možnosti, da se srečamo prav z medvedom. Tukaj dekleta ponovno poudarjajo, da je treba ostati miren. "Delajte samo počasne, predvidljive gibe. Brez kazanja hrbta poglejte nazaj, da boste videli, po kateri poti se mu lahko umaknete. Med ritenskim umikanjem lahko medveda tudi mirno odgovorite in s tem dodatno pokažete, da ne mislite hudega."
Izpostavile so še, da so mladi osebki velikih zveri običajno bolj radovedni in naivni, zato se lahko tudi približajo človeku. Kljub njihovi ljubkosti, je najboljši stik z njimi še vedno le preko fotoaparata.
Problematika križancev med volkovi in psi
V pogovoru so dekleta izpostavile tudi problematiko križancev med volkom in psov, do katere lahko pride ob prepletanju narave s kulturno krajino. Pse in volkove namreč po biološki definiciji uvrščamo v isto vrsto (Canis lupus), saj se lahko med seboj parijo, potomci pa so plodni in se lahko razmnožujejo naprej. S tem prihaja do vnosa pasjih genov v volčjo populacijo, kar bi lahko vplivalo na zmožnost preživetja takih osebkov ali na njihovo vedenje.
"Do križanja med volkom in psom večinoma prihaja na obrobnih območjih razširjenosti volka oziroma na območjih, kjer je volkov malo, zaradi česar volkulje težko najdejo samca. V takem primeru se lahko zgodi, da se volkulja pari s psom, če so prisotni spuščeni ali potepuški psi." Dodale so še, da je problem križancev tudi ta, da so lahko po videzu tako podobni volkovom, da jih prepoznamo le preko genetskega testiranja.
Pasma, ki je na las podobna volku
Kljub težavam, ki jih prinašajo križanci med psi in volkovi, pa obstajajo pasme psov, ki so volkovom na videz podobne. Eden izmed takšnih je tudi češkoslovaški volčjak, ki je nastal z namenskim parjenjem karpatske volkulje z nemškim ovčarjem v okviru eksperimenta češkoslovaške vojske. Želeli so pridobiti pasmo z močjo in čutnimi zaznavami volka, vendar tudi temperament in vodljivost ter krotkost nemškega ovčarja.
Za zaključek so še dodale, da so kljub nekaterim telesnim lastnostim češkoslovaški volčjaki še vedno samo psi in ne križanci z volkom, saj po več desetletjih parjenja osebkov znotraj pasme njihova genetska slika ni nič bolj volčja kot pri ostalih pasmah.
Samo izrodki so si lahko zamislili, da so kmetje postali s svojimi domačimi živalmi hranilci zveri..
Slovenija je postala največji zoo! Slovenci smo le za popestritev živalskega vrta!
Medvede je treba razseliti v sosednje države in še v Bosno.. Oh, wait jih nočejo, potem pa jih postaviti pred puškino cevjo. Žal..