Namen predloga novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), je narediti red v zdravstvenem sistemu, poudarjajo na ministrstvu za zdravje. Zakon bo tako zelo ostro razmejil javno in zasebno, po oceni vlade naj bi na dolgi rok pozdravil "kronične bolečine slovenskega zdravstva".
Nekateri so že napovedovali zaprtje celotnih bolnišničnih oddelkov, zato nas je zanimalo, kdaj se bodo morali zdravniki odločiti, ali bodo delali v zasebnem ali javnem sektorju.
Konec za "dvoživke"
Novela zakon tako spreminja postopek in pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu. Zaposleni v javnem zdravstvu vključno s koncesionarji ne bodo mogli več dobiti soglasja za opravljanje samoplačniških storitev niti pri drugem koncesionarju niti pri čistem zasebniku. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je bilo 1. avgusta 2023 v Sloveniji 7.127 aktivnih zdravnic in zdravnikov. V šestih slovenskih bolnišnicah je bilo 718 zdravnikov, ki so imeli soglasja za opravljanje dodatnega dela v drugih zdravstvenih ustanovah, vključno z zasebniki.
"Dvojna praksa, kjer zdravniki hkrati opravljajo delo v javnih zdravstvenih zavodih in zasebnih izvajalcih, predstavlja večplastni izziv, ki vpliva na delovanje zdravstvenega sistema, dostopnost storitev in pravičnost v obravnavi pacientov. Glavni problem dvojne prakse je konflikt interesov, saj zdravniki pogosto usmerjajo paciente iz javnega sistema, kjer so storitve brezplačne ali subvencionirane, v zasebni sektor, kjer se storitve izvajajo samoplačniško in po znatno višjih cenah," pravijo na ministrstvu za zdravje. Ocenjujejo, da so s tem osebni finančni interesi zdravnikov postavljeni pred načela enakega dostopa in pravičnosti. "Takšna praksa omogoča, da pacienti z boljšimi finančnimi možnostmi pridobijo hitrejšo obravnavo, medtem ko se drugi soočajo s podaljšanimi čakalnimi dobami v javnem sektorju, kar še dodatno poglablja neenakosti v zdravju," še dodajajo na ministrstvu.
Prehodno obdobje do izteka soglasij
Zdravnikom, ki dodatno delajo pri zasebnikih, se glede tega, ali bodo zapustili javni zavod in začeli delati pri zasebniku ali ostali v javnem zavodu, ne bo treba odločiti takoj ob uveljavitvi zakona. Ministrstvo za zdravje je namreč v predlogu zakona predvidelo prehodno obdobje. In sicer bodo vsa na dan uveljavitve novega zakona veljavna soglasja ostala veljavna do njihovega izteka, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Praviloma se soglasja izdajajo za eno leto.
Določitev prehodnega obdobja se je sicer večkrat spreminjala, po eni od različic bi soglasja za delo pri zasebniku avtomatično prenehala veljati z dnem uveljavitve zakona, po drugi različici pa bi pogodbe ostale veljavne do izteka, a ne dlje kot do konca leta 2025. Ker je novela zakona še v parlamentarni obravnavi, je možno tudi, da se bo prehodno obdobje določilo drugače.
Po trenutni zakonodaji trajanje soglasij ni enotno določeno z zakonom in je odvisno od internih pravil posameznega javnega zavoda ter dogovora med zdravnikom in delodajalcem. Običajno se soglasja izdajajo za obdobje enega leta.
Dodatno, tudi samoplačniško delo še možno
Po izteku soglasij zdravniki ne bodo več mogli dobiti soglasja za delo pri zasebniku, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. To pomeni, da bodo morali zdravniki po uveljavitvi novele uskladiti svoje delovanje z novimi pravili. Zdravniki kot fizične osebe ne pa kot samostojni podjetniki bodo še vedno lahko pridobili soglasje za dodatno delo, a zgolj v javni mreži, torej pri drugem koncesionarju ali javnem zavodu, kjer bo lahko opravljal tudi samoplačniške storitve.
A pogoji bodo bistveno zaostreni. Zdravniki in ostalo zdravstveno osebje, ki bodo hoteli delati dodatno, bodo morali pridobiti obrazloženo pozitivno mnenje vodje oddelka, v katerem ta z analizo dnevne delovne obremenitve potrjuje izkazano polno delovno obremenitev delavca v rednem delovnem času in izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev.
Pogoj za pridobitev soglasja merjenje obremenjenosti
Soglasje bo lahko izdano le delavcu, glede katerega se vodi analiza dnevne delovne obremenitve najmanj tri zaporedne mesece pred odločanjem o izdaji soglasja. Dodan je nov pogoj, da mora biti predhodno realiziran program ZZZS za vrsto zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja soglasje. Soglasja ne more dobiti delavec, ki ni polno zaposlen v enem oziroma več javnih zavodih skupaj, prav tako soglasja ni mogoče izdati delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom iz razloga invalidnosti, bolezni ali starševstva ali zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Davčno ugodnejše pogodbe za stimulacijo
Zakon predvideva davčno ugodnejše podjemne pogodbe v javnem zdravstvu, in sicer za dodatno delo lastnih zaposlenih, ki bodo na ta način motivirani in nagrajeni. Glede na okvirni izračun bo za 100 evrov bruto po podjemni pogodbi delavec dobil 63 evrov neto. Skupen znesek, ki ga mora plačati delodajalec (bruto bruto), je 133 evrov. Razlika zaradi davčne ugodnosti (v tem primeru 33 evrov) bo šla zaposlenemu, in ne instituciji. Plačilo bo po storitvi, in ne na uro.
Omenjene davčno ugodnejše podjemne pogodbe bodo lahko sklenjene le za program, ki ga predpiše minister, kot je na primer skrajševanja čakalnih vrst.
Ja, je normalno v vseh državah, ker gre po navadi za eksperimentalne nišne postopke, teh pa ZZZS po zakonu ne krije. Potem bi si vsak izmislil, da gre v ZDA na poseg. Ne gre za to, da ne bi bilo… ...prikaži več denarja. Plačuje pa ZZZS bistveno več teh postopkov, kot jih je pod prejšnjimi vladami. Sploh na področju redkih bolezni, kjer smo postali celo izdelovalka zdravil za druge države. Če to ni napredek, potem ne vem, kaj je.
Kot da so odgovorni - Marsovci. Že desetletja rešujejo a nič ne rešijo - mar ne hodijo k zdravniku tule, temveč na Mars? Zdravniki pa, jeb* se jim stroka, razvajeni iščejo le denar in hrano za svoj napihnjeni ego. Prevelika… ...prikaži veča večina očitno, zato pa se njihov ceh na zmore več sam očistiti gnid. Morda pa bo k prepotrebni selekciji pripomogla odločitev evropskega sodišča, ki ugotavlja, da zdravnik s 'cepivom' v roki sam odgovarja za svoja dejanja. Tudi in predvsem kovidovalski 'zdravniki'.
Naj dajo sestram plače take kot poslancem,pa garantiram da jih bo dovolj