Zelo bom vesel, če mi lahko malo natančneje pojasnite, kako je s konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo? Kakšne so bistvene razlike? V javnosti se namreč ta dva pojma precej mešata. Če sem recimo zaposlen kot računalniški strokovnjak za polni delovni čas, ali imam lahko poleg tega še svoj espe in opravljam računalniške storitve svojim strankam? Hvala.
Zahvaljujem se vam za zanimivo vprašanje. Najprej glede razlik med obema institutoma. Bistvo konkurenčne prepovedi je v tem, da je obveznostnega značaja, saj jo določa že zakon, kar pomeni, da se avtomatično razteza na vse delavce v delovnem razmerju, pomeni pa, da delavci brez pisnega soglasja delodajalca ne smejo za svoj ali za tuj račun opravljati del, ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo, ali bi lahko zanj pomenili konkurenco.
Delodajalec lahko zahteva tudi povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, s katerim bi ta kršil konkurenčno prepoved, in sicer v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.
Pri konkurenčni prepovedi moramo biti torej pozorni na dva elementa, in sicer
- 1. na opravljanje del in poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec (in ne zgolj formalno, tako da ima recimo tako dejavnost vpisano v register, a je v praksi ne opravlja) in
- 2. na dejstvo, da mora taka dejavnost delodajalcu predstavljati konkurenco.
Medtem ko je za konkurenčno prepoved značilno, da se razteza na vse delavce v delovnem razmerju in da se je ne da obiti s pogodbo ali z drugačnim dogovorom, pa je konkurenčna klavzula drugačnega značaja. Bistvo pri njej je, da je ta fakultativne (dogovorne) narave, kar pomeni, da velja le, če sta se pogodbeni stranki o njej izrecno dogovorili (denimo v pogodbi o zaposlitvi), pa še v tem primeru velja le v nekaterih z zakonom točno določenih primerih, in sicer velja le po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo tedaj, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in zveze, ki so značilne za delodajalca, pri katerem je zaposlen, in, ki jih drugje ni mogel pridobiti.
Poleg tega je treba delavcu za spoštovanje konkurenčne klavzule plačati tudi ustrezno nadomestilo, katerega višina ne sme biti nižja od tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dogovorjeno mesečno nadomestilo plačevati ves čas trajanja konkurenčne klavzule.
Zdaj pa še glede vašega primera. Svoj espe seveda lahko imate. S tem ne kršite nobenega pravila. Zato pa dobro premislite, ali bi z opravljanjem računalniških storitev za vaše stranke delodajalcu, pri katerem ste zaposleni, predstavljali konkurenco (bi opravljali istovrstno dejavnost kot on, bi imeli znatno število strank, te stranke bi lahko uporabile tudi storitve vašega delodajalca ipd.). V tem primeru vam svetujem, da od delodajalca pridobite (pisno!) soglasje za to, da lahko preko svojega espeja v prostem času opravljate storitve še za vaše stranke. S takim soglasjem se boste izognili težavam, ki bi lahko bile povezane z vašo morebitno kršitvijo konkurenčne prepovedi.
Mag. Boštjan J. Turk
Od pamti veka!