Glavni krivec za padec bonitete s strani agencij Moody's in Fitch je po mnenju strokovnjaka za finančne trge na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Marjana Hafnerja bančni sistem. Letos se je okrepilo zadolževanje slovenskih podjetij v tujino, kar pomeni, da "v slovenskih bankah ostajajo podjetja, ki so glavni krivci za slabe razmere v bančnem sektorju". Ob tem je izpostavil krepitev obsega nedonosnih terjatev, povezanih predvsem z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi, zaradi katerih banke še vedno oblikujejo rezervacije in slabitve. V prihodnosti tako ne gre izključiti možnosti dodatnega znižanja bonitetne ocene.
Znižanje bonitetne ocene se je "že odrazilo na ceni našega zadolževanja, ki je ključno za nadaljnjo gospodarsko rast. Slovenija se je letos zadolžila za približno tri milijarde evrov in če se obrestna mera poveča z nekaj manj kot treh odstotkov na več kot pet odstotkov, ima to velik vpliv na javne finance," poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle.
Banke storile manj od pričakovanega
Vasle meni, da banke na področju slabih posojil niso storile vsega, kar bi se od njih pričakovalo. Prav temu gre pripisati slabše obete gospodarske aktivnosti v letošnjem in prihodnjem letu. Umar Sloveniji napoveduje 1,5- oziroma dvoodstotno gospodarsko rast.
Za slabšo gospodarsko rast so krivi predvsem domači dejavniki. Gospodarsko rast poganja izvoz, a se ta krepi občutno počasneje kot v drugih državah območja evra, kar po Vasletovih besedah kaže na strukturne probleme Slovenije, ki jih je treba čim prej začeti reševati. Slabšajo se tudi razmere na mednarodnih trgih, zaradi česar so pričakovanja glede rasti v letošnjem in prihodnjem letu vse slabša.
Konkurenčni položaj slabši kot pred krizo
Razmere na trgu dela so se medtem v zadnjih mesecih stabilizirale, inflacija zaradi šibke gospodarske aktivnosti ter umirjene rasti plač v zasebnem sektorju in stagnacije plač v javnem sektorju ostaja razmeroma umirjena. Konkurenčni položaj Slovenije je slabši kot pred krizo, je dejal Vasle.
Na Umarju še opozarjajo, da potencial za srednjeročno gospodarsko rast ostaja skromen in je za polovico manjši kot v času pred krizo. Potrebne so strukturne spremembe, ki se nanašajo predvsem na konkurenčnost in javne finance.
