Predsednik uprave Banke Celje Dušan Drofenik kot predstavnik menedžmenta ne želi podrobno komentirati strateške odločitve lastnikov, da Banko Celje prodajo. Kot pravi, je to bolj vprašanje za lastnike. "Vsak menedžment si seveda želi stabilno lastništvo. Dosedanje ocenjujemo za dobro, čeprav je bilo razpršeno. Sem pa prepričan, da bodo prodajalci in kupci delovali transparentno," pravi Drofenik, ki še zatrjuje, da morebitna prodaja na komitente ne bo imela nobenega vpliva.
Za 60 milijonov obveznic
"Dejstvo je, da iz krize nihče ne bo izšel brez praske," je še dejal Drofenik in dodal, da dobiček že dolgo ni več kazalnik, ki bi sam zase govoril o kvaliteti bank. Glede na to, da bo nadzorni svet rezultate lanskega poslovanja obravnaval šele konec januarja, o tem, kako je Banka Celje poslovala lani, še ni mogel govoriti. Je pa povedal, da so lani izdali za 60 milijonov evrov obveznic, pri Evropski investicijski banki pa so najeli za 50 milijonov evrov posojil. "Poslovali smo odgovorno, terjatve imamo zavarovane," je Drofenik odgovoril na vprašanje, ali imajo tudi sami kaj slabih kreditov. "Sicer pa, vsaj zame osebno, nikoli ni bilo vprašanja, ali nek kredit reprogramirati ali ne," je še dejal.
Zaposleni odhajajo sami
Komentiral je tudi govorice, da v banki odpuščajo. "Ni res, da odpuščamo. Počnemo pa tisto, kar v času krize počno vsi: preštevamo se. Smo storitvena dejavnost in delamo za ljudi z ljudmi, res pa je, da se tudi avtomatiziramo, spreminjamo poslovne procese in vse to postopoma tudi pomeni zmanjševanje števila zaposlenih. Nismo pa nikogar odpustili niti v času, ko smo zaprli pet enot. Sicer pa menim, da gre za trenutni nihaj in bomo kmalu lahko tudi na novo zaposlovali," meni Drofenik. V Banki Celje je trenutno okoli 500 zaposlenih, pred 10 in več leti pa se je število približevalo številki 700.
O krizi
Kot pravi Drofenik, ni pristojen, da bi komentiral slovensko bančništvo, a meni, da je to v času krize vendarle odigralo svojo vlogo. "Trgi v tujini so se majali, morali smo se reorganizirati in iskati dolgoročne vire, ki so na razpolago, a treba jih je bilo najti in za to imeti čas. Če je država naredila kaj dobrega in pozitivnega, je to, da je dokapitalizirala SID, ki je šel na mednarodni trg s svojo boniteto, in to je slovenskim bankam veliko pomagalo," pove Drofenik.
Morda se bodo selili
Sicer pa ima Banka Celje nekaj težav tudi zaradi poslovnih stavb, ki so v denacionalizacijskem postopku. Kakšna bo usoda banke v Vodnikovi ulici, še ne vedo, je pa sodišče zavrnilo njihovo zahtevo za revizijo denacionalizacijskega postopka. "Mi bomo vsekakor zaščitili svoje interese in se pritožili na ustavno sodišče, čeprav mnogi menijo, da je vsaka poravnava boljša kot kakršnakoli sodba. Zato se še pogajamo, a se ne mislimo za vsako ceno, glede na čas, lokacijo in nepremičninsko krizo," še pove Drofenik. In kaj pričakuje od ustavnega sodišča? "Tega se ne spodobi komentirati. Sam sem bil že zdaj negativno presenečen," odgovarja Drofenik.
