Analiza: Takšno bi bilo stanje v Sloveniji, če bi imeli višjo precepljenost

Janez Žibert, profesor z ljubljanske zdravstvene fakultete, ki je v preteklosti že objavljal prognoze širjenja epidemije v Sloveniji, sedaj pripravlja obsežnejšo analizo o vplivu cepljenja na potek epidemije v Sloveniji.

Analiza še ni zaključena, a je na socialnih omrežjih že delil nekatere zgovorne ugotovitve. Če bi imeli v času od 1. junija do 1. novembra letos 1.3-krat večji obseg precepljenosti, bi imeli namesto 311 smrtnih žrtev "le" 45. 

Na spodnjem grafu modra barva predstavlja trenutno stanje glede cepljenja, rdeča stanje, če se ne bi nihče cepil, oranžna 0,7-krat manjši obseh cepljenja in zelena 1,3-krat večji obseg cepljenja. 

Prikazano je stanje v prvi polovici leta, od 1. januarja do 1. junija, ter stanje od 1. junija do 1. novembra, ko je bila v Sloveniji že prevladujoča delta različica virusa, ki je mnogo bolj kužna. 

Pripravljam analizo vplivov cepljenja na potek epidemije v Sloveniji.
Za začetek, koliko bi imeli smrti pri različnih scenarijih. pic.twitter.com/ixVig46EOi

— Janez Žibert (@jzibert) November 7, 2021

V Sloveniji je po podatkih NIJZ do sedaj s prvim odmerkom cepljenih 57 odstotkov prebivalcev in prebivalk, z vsemi odmerki, torej polno cepljenih pa jih je 53 odstotkov.

Če upoštevamo zgolj odraslo populacijo nad 18 let, saj do 12 leta starosti za zdaj cepljenje še ni možno, je prvi odmerek prejelo 67 odstotkov odraslih, medtem ko je polna precepljenost med odraslo populacijo 63 odstotna.  

V preteklem tednu se je poraba odmerkov cepiva v primerjavi s tedni pred tem precej povišala, a je to žal bolj posledica uporabe tretjega odmerka kot novih cepljenj. Strokovna skupina NIJZ je namreč izdala nova priporočila za cepljenje, po katerih med drugi priporoča uporabo tretjega odmerka mRNA cepiva po najmanj dveh mesecih cepljenja z vektorskimi cepivi.

dezurni@styria-media.si