Lovijo nevihte, opazujejo in napovedujejo vreme

Kdo se skriva v ozadju profila Neurje.si?
Navdušenci nad vremenom in pojavi, ki so njim povezani. Prihajamo praktično iz vseh koncev Slovenije, od Prekmurja, preko osrednje Slovenije pa do Primorske. Ekipo trenutno sestavlja že kar nekaj članov, medse pa z veseljem sprejmemo tudi novince, ki jih dogajanje v atmosferi privlači. Med najbolj zagnanimi člani ekipe smo trenutno Aleš Rozman, Klemen Bandelj, Amadej Bernard, Nejc Trampuž, Domen Svetlin in Gregor Vojščak.

S čim se sicer ukvarjate akterji tega portala?
Če odmislimo dogajanje v atmosferi, smo zelo raznolika ekipa. Od študentov do zaposlenih posameznikov. Študiramo večinoma naravoslovne smeri; varstvo okolja, geografijo, fotografijo, meteorologijo, … Večina nas študij že zaključuje. V prostem času se kar nekaj članov ekipe ukvarja s fotografiranjem narave, s poudarkom na vremenskih pojavih, pa naj gre za meglo, slano ali močne nevihte.

Od kod fascinacija nad vremenom oziroma spremljanjem slednjega?
Enostavno. Vreme nas navdušuje. Večinoma smo že v osnovni šoli začeli spremljati zanimive vremenske pojave in podatke o vremenu. Nekateri imamo, ali pa smo nekoč imeli, doma vremensko postajo, ki meri osnovne meteorološke spremenljivke kot so temperatura, vlažnost zraka, padavine, zračni tlak in veter. Podatke smo si zapisovali v vremenske dnevnike ali pa so se nam shranjevali v digitalni obliki. Sčasoma smo na podlagi zanimanja svoje znanje o vremenu nadgrajevali, nekateri tudi v okviru študija.
Vreme vsaj do neke mere zanima slehernika, a dlje kot do napovedi do vikenda nekako ne gremo ...
Ja, nas druži predvsem fascinacija nad nevsakdanjimi, lahko bi rekli bolj ekstremnimi in tudi nevarnimi vremenskimi dogodki, kot so močne nevihte ter z njimi povezani pojavi, velike količine snega, orkanski vetrovi, obilna deževja, žled in podobno. Pri tem nas fascinira moč narave, sila, proti kateri smo večinoma nemočni, ne pa škoda, ki jo ta povzroča pokrajini in ljudem. Dostikrat smo glede tega s strani družbe narobe razumljeni, češ da uživamo ob nesreči drugih, kar seveda ne drži. Z našim intenzivnim spremljanjem takšnih dogodkov lahko kvečjemu pomagamo pri obveščanju in ozaveščanju ljudi.

Takšne dogodke spremljate tudi na terenu?
Ja, intenzivne in veličastne vremenske pojave radi ujamemo v svoje fotografske objektive. Bolj je vremenski fenomen redek, bolj je zanimiv in več je takšna fotografija »vredna«. Če želimo tovrstne dogodke vnaprej predvideti, moramo poznati vsaj osnovne zakonitosti delovanja atmosfere in znati interpretirati produkte meteoroloških modelov, ki so namenjeni napovedovanju vremena. Zavedati se moramo tudi nevarnosti, s katerimi se lahko srečamo na terenu. Še posebej pomembno je dobro poznavanje nastanka, razvoja, gibanja in lastnosti močnih neviht, čeprav stvar pri nas ni tako zelo nevarna kot na primer v ZDA, kjer redno pustošijo tornadi.

neurje.si

Tako kot v Ameriki tako imenovani storm chasers tudi vi lovite nevihte. Zakaj?
Ja, res je. Velik del ekipe izdatneje privlačijo poletne nevihte. V svetu obstajajo posebne skupine ljudi, ki jih nevihte (predvsem močnejše) tako navdušujejo, da jih namenoma zasledujejo ter opazujejo, fotografirajo, snemajo itd. Ta dejavnost se imenuje lovljenje neviht (ang. storm chasing) in je razvita predvsem v Združenih Državah Amerike, kjer so nevihte zelo močne in ustvarjajo močne tornade. Početje je lahko zelo nevarno, zato imajo t.i. storm chaserji posebej prilagojena vozila, s katerimi se lahko zapeljejo v nevihto ali zelo blizu tornada. Lovljenje močnih neviht s tornadi je za večino chaserjev kot nekakšen adrenalinski šport in jim nudi sprostitev ter užitek ob opazovanju nevarnih pojavov. Nekateri se s tem ukvarjajo tudi v znanstvene namene ali za snemanje dokumentarnih in drugih oddaj. Mnogi so tudi poročevalci, ki državni meteorološki službi sporočajo lokacije ter moč tornadov, da lahko opozorijo lokalno prebivalstvo.

Pri nas je lovljenje neviht še nekako nepoznana dejavnost.
Res je, vendar imamo tudi pri nas nekaj zelo uspešnih lovcev na nevihte. Tukaj gre vsekakor izpostaviti Marka Korošca, ki je tako vrhunski fotograf kot velik navdušenec nad redkimi ali nevarnimi vremenskimi pojavi in je vzor vsem nam, ki nas to pritegne. Kombinacija ljubezni do fotografije in ekstremnega vremena pa pripelje do izjemnih fotografij, ki jih Marko objavlja na svojih straneh.

Ali vi lovite nevihte le doma?
Člani ekipe Neurje.si lovimo nevihte tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, največ v Italiji in na Hrvaškem. Pred samim lovom na nevihte že nekaj dni prej spremljamo meteorološke modele in različne dejavnike v atmosferi, ki vplivajo na razvoj, rast, pomikanje ter moč nevihtnih celic. Pretežno se zanašamo na visokoresolucijski model WRF (weather research and forecasting model). Dokončna odločitev, kam se odpraviti, velikokrat pade šele nekaj ur pred pričetkom razvoja neviht, saj so ti vremenskih pojavi še vedno precej nepredvidljivi. Najbolj privlačna območja, kjer na terenu spremljamo razvoj nevihtnih oblakov, so v tujini Italijanska Furlanija, Hrvaška Istra in Kvarner, v Sloveniji pa Prekmurje, Podravje, Mengeško polje in obalni del Slovenije.

neurje.si

Kaj je pomembno za »uspešen lov«?
Dobro je poznati smer prihoda neviht, orografske značilnosti pokrajine in še celo vrsto različnih lastnosti v atmosferi, ki so zelo pomembne za nastanek, razvoj in intenziteto neviht. Na lov v tujino se pretežno odpravljamo v manjših skupinah, včasih tudi v družbi nekaterih članov vremenskega društva Zevs. Tako se lažje organiziramo (spremljanje dogajanja v atmosferi, vožnja, poročanje, …) in smo posledično na koncu uspešnejši. Potrebno je dodati, da je lov na nevihte velikokrat zelo naporen, saj kljub vsemu nevihte velikokrat presenetijo v pozitivni ali negativni smeri ali pa se nam terminsko natančno ne izide in je potrebno na dogajanje čakati tudi nekaj ur. Za dober končni rezultat smo sposobni »pretrpeti« veliko in nam nikoli ni žal, da smo se odpravili na lov za nevihtami.

Ali bi lahko izpostavili kakšen poseben primer vašega lova na nevihte?
Iz letošnjega poletja bi lahko izpostavili 28. junij, ko smo bili na lovu za nevihtami v Istri. Pričakovali smo zelo buren prihod vremenske fronte z močnim ponentom (ponent - nevihtni veter zahodne smeri ob Jadranu). Na lovu sta bila dva člana naše ekipe (Aleš in Domen) v družbi dveh kolegov iz vremenskega društva Zevs. Nevihtno »akcijo« smo pričakali na obali, v kraju Dajla (hrvaška Istra), kjer nas je pozno popoldan zadel močan nevihtni ponent. Sunki, ki so presenetili predvsem turiste, so dosegali hitrost 150 km/h. Takšna moč vetra je povzročila precejšnjo škodo. Sunki so podirali drevesa, odkrivali strehe ter povzročali ogromno škodo predvsem v kampih. Po najhujšem delu nevihte smo se želeli odpraviti v notranjost Istre, vendar smo naleteli na podrto drevje in neprevozno cesto, zato smo morali počakati, da se nevihta dokončno umiri. Vsak lov na nevihte predstavlja določeno mero tveganja in nevarnosti, ki pa se je dobro zavedamo in se nevihtam izpostavljamo premišljeno ter zelo previdno.
V Sloveniji je kar nekaj lovcev na nevihte, ki se med sabo večinoma poznamo, komuniciramo pa preko družbenih omrežij ali forumov. Naša spletna stran Neurje.si, je prva stran v Sloveniji, ki daje takšen poudarek na lovu na nevihte (storm chasing).

Zgodilo se je že, da ste pravilno (in pred Arsom) napovedali vreme; na kakšni podlagi oz. s pomočjo koga ali česa?
Vse naše napovedi temeljijo na različnih (javno objavljenih) meteoroloških modelih. Poslužujemo se modelov kot so: GFS, ECMWF (za srednjeročne napovedi) in ALADIN, WRF (za kratkoročne napovedi). Pri naši napovedi vedno upoštevamo povprečja vseh modelskih napovedi, hkrati pa iz naših izkušenj zaupamo nekaterim modelom bolj in nekaterim manj (nekaterim celo zaupamo samo v določenih delih leta). Na področju branja modelov in izdelovanja napovedi smo večinoma samouki. Vsak član ekipe Neurje.si se je sam naučil brati modele in napovedovati vreme, hkrati pa si med seboj tudi pomagamo, delimo izkušnje in izpopolnjujemo znanje še naprej. Iz vsake zadete ali zgrešene napovedi se nekaj naučimo in to upoštevamo v prihodnje, da bi bile naše napovedi kar se da točne.

neurje.si

Na nek način ste pri tem lahko bolj »sproščeni« kot na Arsu zaposleni vremenoslovci ...
Ja, Arso ima sicer na razpolago več modelov, tudi napovedovalci imajo več strokovnega znanja in izkušenj, ampak morajo biti pri izdajanju napovedi in opozoril previdnejši, saj so odgovorni za svoje napovedi na državni ravni in za posledice, ki iz tega sledijo. Zaradi tega lahko večkrat opazimo, da so v napovedih nekoliko zadržani in včasih izdajajo podrobnosti (žal tudi opozorila) pozneje od nas (morda tudi prepozno ali pa sploh ne). Nas ne zavezujejo zakoni in direktive, držimo pa se osebnih načel in odgovornosti do naših bralcev, da jim zagotovimo čimprejšnje in čimbolj natančne napovedi. Tako smo lahko drznejši in izdamo napovedi prej od ARSA. Tudi napovedi so velikokrat bolj podrobno opisane kot na uradni strani Agencije RS za okolje.
Se vam zdi, da poleg tega, da so na Arsu previdni, da bi se lahko manj izogibali napovedim za več dni vnaprej?
Menimo, da je njihova previdnost povsem razumljiva. Včasih se namreč nekaterih vremenskih dogodkov ne da natančno predvideti niti za dan vnaprej, predvsem to velja za napovedovanje sneženja in neviht.

Kaj pravite na stare ljudske modrosti in pregovore, ki izhajajo iz vremenskih opazovanj in zaznav?
Na stare ljudske modrosti in vremenske pregovore gledamo predvsem kot na ljudsko izročilo. Včasih, ko še ni bilo merilne tehnike in računalniško podprtih orodij, namenjenih opazovanju in napovedovanju vremena, so ljudje vremenske pojave opazovali drugače, na podlagi izkušenj pa so se razvile tudi ljudske modrosti. Te so bile takrat pomemben vir informacij in znanja o vremenu, danes pa jih nadomeščajo sodobnejše in bolj zanesljive metode. Kljub temu napovedi še vedno temeljijo na opazovanju in meritvah, saj bolje kot poznamo trenutno stanje v atmosferi, bolje lahko napovemo nadaljnji razvoj dogodkov. Nekatere modrosti, ki so se na podlagi izkušenj nabrale skozi generacije, gotovo držijo, vsekakor pa jih ne smemo jemati preveč resno in dobesedno. Prav tako lahko pregovori, ki so nekdaj morda veljali, sedaj zaradi spreminjanja podnebja ne držijo več. Vremenski vzorci, značilni za določen mesec, se lahko mnogokrat ponavljajo, na primer oktober je v večini zahodne Slovenije najbolj namočen mesec, januar in februar pa sta najbolj skopa s padavinami. Na takšne in podobne ponavljajoče se vremenske vzorce se verjetno nanašajo tudi ljudske modrosti in pregovori. Na podlagi zbranih meteoroloških podatkov je s statističnimi metodami sicer možno preveriti v kolikšni meri pregovori držijo, a se s tem nihče od nas ne ukvarja.

Kako pa komentirate razne teorije zarote, češ da lahko v resnici človek že vpliva na vreme?
V Sloveniji je ta ideja zelo razširjena. Nekateri ljudje so prepričani, da je vsak nenavaden ali ekstremnejši vremenski pojav ustvarjen umetno, ter da je Slovenija namenoma napadena in oškodovana. Pri tem pa pozabljajo v prvi vrsti na osnove fizike, dinamike v atmosferi ter da živimo na stiku treh osnovnih podnebnih tipov (celinskega, sredozemskega in gorskega), zaradi česar je vreme pri nas zelo pestro, razgibano in včasih tudi nevarno. Čeprav popolnoma ne izključujemo, da je na lokalni ravni (z velikim naporom in z ogromnimi stroški) tudi možno vplivati na vreme, pa lahko na podlagi svojega znanja povemo, da so "nenavadni" pojavi, ki jih nekateri razglašajo za umetne, povsem naravnega izvora.

neurje.si

Precej se je govorilo tudi o chemtrailih, ki naj bi zastrupljali ljudi ...
Ja, a tudi te pojave v atmosferi, ki so posledica človekovega delovanja, torej kondenzacijske sledi za letali, se da pojasnit na podlagi poznavanja lastnosti in gibanja zračnih mas na višini leta rednih letalskih linij. Nekateri res menijo, da so te sledi, kemične sledi, namenjene načrtnemu zastrupljanja prebivalstva in vplivanju na vreme. V resnici so to le kondenzacijske sledi, ki so zaradi visoke vlažnosti na višini leta (običajno pred poslabšanjem vremena) neprimerno dlje obstojne, kot če je zrak v višinah suh. To je stvar srednješolske fizike. Drug primer so krogi, ki se pojavljajo na radarski sliki padavin in naj bi bili pokazatelj načrtnega ustvarjanja in usmerjanja padavin ter podobnih dejavnosti. Krogi so le posledica pomanjkljivosti meritev meteorološkega radarja, ki jih je Arso že večkrat pojasnil. Tudi mnogo pričevanj o “nenaravnih oblakih”, ki jih ljudje videvajo na nebu ali na satelitskih posnetkih, je povsem neutemeljenih in včasih prav smešnih. Našo ekipo ravno ti oblaki fascinirajo kot veličasten produkt narave in se z njimi vsakodnevno ukvarjamo. Zaradi vsega naštetega takšne neresnice in širjenje lažnih informacij brez trdnih znanstvenih dokazov ostro zavračamo. Teorije zarote so na žalost v Sloveniji že močno zakoreninjene, zagovorniki pa si z lahkoto pridobivajo nove privržence. No, če ne drugega, se vsaj člani Neurja iz srca nasmejimo ob Facebook in PublishWall objavah nekaterih gorečih pripadnikov te ideje. Občasno pa naletimo na takšne ekstremne ideje ali pozive ostalim, da nam niti ni več do smeha.

Kam bi radi zapeljali zgodbo neurje.si?
Kar se vizije za neurje.si tiče, lahko samo omenimo, da smo jo kar dobro "udejanjili" po nastanku spletne strani. Naš cilj je bil postati najprepoznavnejši vremenski portal v sloveniji, ki svoje obiskovalce obvešča o vremenskih nevšečnostih. Dejstvo je, da smo že od samega začetka želeli dovršen sistem obveščanj v povezavi z terenskim delom - lovom na nevihte. V Sloveniji je ta sistem zelo pomnanjkljiv, kot v drugih državah in verjamemo, da lahko dosežemo pozivitne učinke pri naših obiskovalcih. Kar je pa najpomembneje - da vsaj posredno rešujemo ljudem imetje ter na koncu tudi življenja. Zgodbo bi radi zapeljali še korak naprej. V prihodnosti se želimo povezati tudi z medijskimi hišami, preko katerih bo osveščanje dobilo drug pomen. Prav tako pa želimo posodobiti sistem obveščanj preko spletnih in mobilnih vmesnikov.

barbara.barbic@zurnal24.si