Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je bilo ustanovljeno leta 1991. Prizadevajo si za uveljavitev statusa in posebnega varstva ter vojne odškodnine za premoženjsko škodo, nastalo med drugo svetovno vojno.
"Evropske države, njihove vlade in svetovno javnost opozarjamo, da za žrtve fašizma in nacizma v Srednji in Vzhodni Evropi ni dovolj poskrbljeno, ob tem pa se pojavljajo nove fašistične in nacistične organizacije," pa so zapisali v pravkar podpisani deklaraciji o škodljivih posledicah spreminjanja zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi.
Zaskrbljujoča tišina EU
Predsednica društva Ivica Žnidaršič, sicer tudi sama izgnanka, pravi, da "EU sploh ne razpravlja o žrtvah fašizma. To je najbolj zaskrbljujoče. V Sloveniji smo sprejeli dva zakona na tem področju. Še vedno pa ni rešeno vprašanje odškodnin za gmotno škodo, kljub temu da država že 65 let upravlja premoženje, ki so ga tu v skladu s posebnim sporazumom pustili Avstrijci, Nemci in Madžari za poplačilo vojne škode!"
V petek so organizacije iz enajstih evropskih držav na Mednarodni konferenci o skrbi za izgnance in prisilne delavce žrtve fašizma in nacizma razpravljale ravno o reševanju statusa in pravic izgnancev ter o problemih odškodnin žrtvam fašizma in nacizma.
Generalnemu sekretarju Združenih narodov Banu Ki Munu so poslali pismo, v katerem ga opozarjajo na še vedno nepovrnjeno vojno škodo žrtvam fašizma in nacizma v Srednji in Vzhodni Evropi.
Proti centru po "nemškem okusu"
Podpisali so tudi deklaracijo o škodljivih posledicah spreminjanja zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi, v kateri protestirajo proti nastajanju spominskega centra v Berlinu, ki ga načrtujejo sudetski Nemci v sodelovanju z Unijo Istranov in kočevskimi Nemci.
"Pripravljajo spominski center, v katerem pa ne bodo prikazali nasilja, ki so ga fašisti in nacisti izvajali nad slovanskimi narodi, nad Slovenci pa še posebej," odločitev za deklaracijo pojasnjuje Žnidaršičeva.
