Henrik Riko Zupan je desetletni učenec in navdušen hokejist, a počasen bralec in zapisovalec, saj ima specifično razvojno motnjo branja oziroma disleksijo. Slikanico Kako je nastalo Blejsko jezero je zato namenil predvsem otrokom, ki imajo težave z branjem, Riko pa pripoveduje le eno od mnogih zgodb, kako je nastalo Blejsko jezero.
"Vesel sem, da bodo otroci s podobnimi težavami končno lahko prebrali knjigo, ki je prilagojena zanje. Pišem že drugo knjigo, Vila Bleda, in komaj čakam, da bodo lahko v roke vzeli tudi to," je dejal Henrik Riko Zupan, ki se je danes srečal s šolskim ministrom Igorjem Lukšičem, ki mu je čestital in povedal, da je "zgodba res neverjetna, pa tudi ilustracije so čudovite".
Knjiga je pregledna, pisava v njej preprosta, besedilo nenasičeno. Oblikovalci so poskrbeli tudi za to, da so vrstice med seboj dovolj razmaknjene, saj imajo predvsem otroci s težavami pri branju in tudi tisti, ki se branja šele učijo, strah pred dolgimi, nepreglednimi zapisi.
Disleksija ni motnja, je primanjkljaj
"Disleksija je nevrološki primanjkljaj na področju predelovanja informacij, ki so povezane z branjem in pisanjem, na primer ko otrok pri branju zamenjuje črke, jih napačno izgovarja ali ima na splošno govorne težave. Torej ne gre za nekaj, kar bi bilo pogojeno z lenobo ali nedelavnostjo, kot mnogi pogosto mislijo," je za zurnal24.si pojasnila defektologinja Marija Kavkler, predsednica društva Bravo in priznana profesorica, ki se s specifičnimi učnimi težavami, med katere spada tudi disleksija, ukvarja že več kot 30 let.
Veliki ''ustvarjalci''
Mladostniki in odrasli z disleksijo za optimalen razvoj svojih sposobnosti nujno potrebujejo specifično pomoč in določene prilagoditve, "kajti to so ljudje, ki imajo lahko povprečne in nadpovprečne sposobnosti, niso pa vsi izjemni, kot se jih pogosto prikazuje. A dejstvo je, da lahko dosežejo mnogo več, če je okolje do njih prijazno in če upoštevamo njihove potrebe," je še pojasnila Kavklerjeva. Prav pri otrocih z disleksijo navadno opazijo veliko ustvarjalnost.
Diagnoza je nujna
Starši pogosto težko razumejo, zakaj njihov otrok pri branju nikakor ne more slediti vrstnikom, zakaj mu določene naloge povzročajo težave, zakaj mlajši otrok v družini bere bolje kot starejši, zakaj ima otrok odpor do šole. Danes že mnogi učitelji in strokovne šolske službe prepoznajo otrokove težave v šoli, kjer mu lahko ustrezno pomagajo, na voljo pa so tudi zunanje ustanove in svetovalni centri, a mnogi tega ne vedo. Upanje, da bodo težave minile same od sebe, je zmotno.
"Na pedagoški fakulteti in fakulteti za socialno delo pripravljamo evropski projekt z različnimi gradivi za odkrivanje in obravnavo disleksije ter timsko delo na šoli. S tem želimo predvsem izboljšati odkrivanje težav otrok v šoli, saj tam preživijo največ časa, in če bo strokovni delavec težavo bolje zaznal in obravnaval, bo tudi pomoč hitrejša in učinkovitejša," pravi Kavklerjeva.
Premalo pozornosti v srednjih šolah
Kavklerjeva opozarja, da se največje težave z disleksijo pojavljajo v srednjih, predvsem poklicnih in strokovnih šolah. Za dijake, ki so imeli že v osnovni šoli status učenca s posebnimi učnimi težavami, se v srednji šoli težave pogosto poglabljajo, mladi pa zato ne dosegajo znanj, ki bi jih lahko. Vzrok je premalo usposobljenih ljudi ter premalo znanja in ozaveščenosti o disleksiji.
FOTOGRAFIJE S TISKOVNE KONFERENCE SI OGLEJTE V GALERIJI.
A stanje se izboljšuje tudi v slovenskem prostoru. O disleksiji družba vedno več ve, o njej se več govori. Študentom z disleksijo bodo kmalu na voljo posebna gradiva, tudi zvočna. Več pozornosti namenjajo že otrokom v vrtcih na področju grafomotorike in pri razvijanju jezika. "Z vsem tem lahko pomembno zmanjšamo specifično učno težavo," je še poudarila Kavklerjeva in dodala, da bo s tem otrok tudi vzporedno lahko razvijal svoja močna področja.
