Portal SLOvely.eu je Sara Terpin pred desetimi leti ustanovila, ko je v sklopu dela kot učiteljica slovenskega jezika svojim tečajnikom želela popestriti pouk in jim prikazati tudi lepote Slovenije, manj znane kraje, tradicije … Na njeno veliko presenečenje pa na spletu ni našla vsebine o Sloveniji v italijanščin, ki bi ji ustrezala. "Zato sem se kar sama lotila pisanja krajših člankov in mini reportaž, ki sem jih obogatila s fotografijami. Ti spiski so naleteli na navdušeno zanimanje mojih tečajnikov, tako da sem se tudi na njihovo pobudo odločila, da bom te vsebine objavila znotraj bloga, da bodo na razpolago širši publiki," razlaga Sara Terpin, rojena v Števerjanu. Sogovornici pri ustvarjanju portala pomaga Carlo Ghio, ki se je prav zaradi potovanj po Sloveniji tekoče naučil govoriti slovensko.
"SLOvely.eu si želi biti neke vrste virtualno okno v slovenski svet, ki naj italijanski publiki na vabljiv in moderen način predstavi vse to, kar je slovensko: naravne in kulturne znamenitosti, šege in običaje, literaturo in umetnost, kulinariko in glasbo... Na portalu in z njim povezanimi družbenimi omrežji skušamo kriti čim širšo paleto vsebin, ker je naša publika res razvejana in raznolika," pove ustanoviteljica portala.
Na portalu radi dajete poudarek krajem, ki niso turistično oblegani. Kateri pa so vaši najljubši skriti kotički v Sloveniji?
Slovenijo ljubim v celoti, prepotovala sem jo po dolgem in počez, pa me nikoli ne naveliča, ker vsakič odkrijem nekaj novega. Res presenetljivo je, kako tako majhna država premore toliko zanimivosti in skritih biserov. Sicer sem strastna popotnica, doslej sem obiskala pet celin in skupno 58 držav sveta, ampak tisti kraj, ki me vedno znova privlači in vabi k odkrivanju, je prav Slovenija.
Zelo rada imam slovensko obalo, med kraji, ki so bližji italijanski meji, pa me je povsem prevzel Zeleni kras: slikoviti gradovi kot so Predjamski grad, grad Snežnik in grad Prem, vzburljiv podzemni svet jam. Še posebej priporočam ogled 'divje' Planinske jame, res nepozabna avantura in edinstveno doživetje srečanja z rjavim medvedom v Loški dolini.
Če gremo na drugi konec Slovenije, je med mojimi najljubšimi slovenskimi deželami Prekmurje, ki ima zame poseben čar: pokrajina, kulinarika, glasba, narečje, ljudje ... Zdi se mi kot nek drugi svet znotraj Slovenije. Čeprav je Prekmurje za nas, ki živimo v Italiji, res nekoliko bolj oddaljeno, vseeno predstavlja vedno bolj popularno destinacijo, tudi zaradi odlične termalne ponudbe.
Druga, pri nas manj znana destinacija, ki pa pridobiva na popularnosti, je Posavje: prava poslastica za ljubitelje arhitekturne dediščine, gradov in trdnjav, pa tudi dobre kapljice. Posebno doživetje je degustacija vin v repnicah, podzemnih kleteh, izkopanih v kremenčevem pesku in vedno bolj prefinjene kulinarike.
Najlepše odkritje v preteklem letu pa je zame bila Koroška, ki smo jo ekipa SLOvely.eu odkrivali na zelo dobro organizirani študijski turi v sodelovanju z RRA Koroška. Ta majhna, še premalo poznana slovenska dežela, je prava zakladnica presenečenj: neokrnjena narava, krajinski park Topla s čudovito ohranjenimi starodavnimi kmetijami, kulturni utrip v prijetnem Slovenj Gradcu, izjemno bogata sakralna dediščina, pa še bi lahko naštevala. Med doživetji, ki jih po mojem ne gre zamuditi, je obisk Podzemlja Pece: to je res poseben turistični rudnik, edini v Sloveniji, ki ga lahko odkrivate celo s kolesom in kajakom.
Kateri kraji so od ustanovitve vašega bloga pred desetimi leti pa do danes naredili velik korak na prepoznavnosti?
Vse destinacije, ki sem jih omenila, so v zadnjih letih veliko pridobile na prepoznavnosti. Odziv naših sledilcev na naše objave o teh krajih je bil naravnost navdušujoč: niso jih namreč poznali in zanje so bili pravo odkritje. Veliko ljudi nam je pisalo za dodatne informacije, dobili pa smo tudi številne navdušene povratne ocene naših sledilcev, ki so te kraje potem tudi obiskali.
Italijani so znani tudi kot zahtevni gurmani, zato je zanje gostinska ponudba izjemno pomembna. Nad katero slovensko hrano so še posebej navdušeni?
Pri nas ob meji je že od nekdaj veljala tradicija, da si za vikend šel na kosilo ali večerjo v Slovenijo. Italijane je najbolj pritegnilo razmerje med kakovostjo in ceno, pa tudi obilne porcije. Ponekod to še vedno velja, v zadnjih letih pa so prišle v ospredje druge značilnosti, ki jih italijanski gostje iščejo. Po eni strani je želja po domačnosti, sestavinah lokalnega izvora, dobri stari kuhinji naših babic v rustikalnem okolju – najbolj zaželena destinacija so v tem primeru lepo urejene turistične kmetije z dobro domačo hrano, ki po možnosti nudijo dodatna doživetja, kot so stik z domačimi živalmi, etnografske zbirke, razne delavnice. Po drugi strani pa se Slovenija vedno bolj uveljavlja kot destinacija za gurmane s prefinjenimi restavracijami, v katerih ustvarjajo spretni in iznajdljivi kuharski mojstri. Ta plat predstavlja za Italijane novost in priznam, da so naši prispevki, kjer predstavljamo slovenske restavracije, med najbolj branimi.
Kakšno mnenje imajo Italijani o Sloveniji in njeni turistični ponudbi? Kaj najraje obiskujejo?
Slovenija predstavlja za Italijane predvsem zeleno deželo: privlači jih nedotaknjena narava, reke, gore, slapovi, jezera, obilica možnosti preživljanja aktivnih počitnic ... Klasične turistične destinacije, kot so Dolina Soče, Triglavski narodni park, Bohinj in Bled ostajajo slej ko prej priljubljene, vendar je v času koronakrize prišlo do pomembne spremembe v trendu. Naraslo je povpraševanje po manj znanih in posledično manj obiskanih krajih, po »skritih biserih«, kjer se ne tre masovnih turistov in kjer lahko odkrivamo najbolj avtentične aspekte Slovenije in njene dediščine.
Italijani so eni izmed najbolj številčnih gostov v Sloveniji. Kako bi jih vi opisali? Kaj jim je na potovanjih pomembno?
Nerada posplošujem in težko bi rekla, katere so splošne značilnosti italijanskih gostov. Raznoliki so, kot kateri koli drugi turisti, in na potovanje v Slovenijo jih ženejo različne motivacije: rekreacija, dobra hrana, odkrivanje novih krajev, pa tudi kultura in umetnost.
Na podlagi vprašanj in odzivov naših bralcev lahko rečem, da je za Italijane pomembna čistoča, tako v zunanjosti kot v nastanitvenih in gostinskih obratih. Po navadi so s tem v Sloveniji vedno zadovoljni, na ta račun skoraj nismo dobili pritožb. Zelo cenijo lepoto narave, pa tudi kulturno dediščino, ki jim je večkrat v presenečenje: ne predstavljajo si namreč, da lahko tudi v majhnih, odročnih krajih, najdejo arhitekturne bisere ali umetniške presežke. Še najbolj pa jih navdušujeta prijaznost in gostoljubnost ljudi. Na srečo v Sloveniji najdemo obilico vsega tega, in še marsičesa drugega, zato mislim, da bo za Italijane sosednja Slovenija še naprej ostajala priljubljena destinacija – ali morda še bolj. Treba je le jo znati približati tujim gostom in predstaviti v vsej svoji raznoliki lepoti.
S katerimi vprašanji o Sloveniji se bralci najpogosteje obrnejo na vas? Kakšno je z leti zanimanje za vaš blog?
Zanimanje za naš portal in naše profile na družbenih omrežjih je v desetih letih ogromno zraslo, morda tudi zaradi naše prisotnosti v raznih medijih (TV, radio, tisk), tako v Italiji kot Sloveniji. Lani smo se podali tudi v svet kinematografije, posneli smo namreč dokumentarec z naslovom »GO-VID – Ko vidiš spet mejo«, ki ga je režiral ga je Carlo Ghio. V njem smo zabeležili zgodovinski dogodek, ko se je spomladi 2020 zaradi pandemije spet pojavila fizična meja med Italijo in Slovenijo. Dokumentarec je bil izbran v tekmovalni program Festivala Slovenskega Filma in festivala K3 v Beljaku, italijanska državna radiotelevizija RAI pa je dokumentarec predvajala po televiziji.
Večje medijsko kritje je privedlo tudi do večje interakcije z našimi bralci, ki se v velikem številu obračajo na nas s prošnjami za nasvet, kje in kako preživeti počitnice, kateri so najboljši hoteli in restavracije, pa tudi za terme je vedno veliko zanimanja. V zadnjih dveh letih je seveda veliko povpraševanja po informacijah o tem, kako potovati v Slovenijo, katere so omejitve in katere ukrepe uvajajo turistični ponudniki za zagotavljanje higiene ter brezskrbnega počitnikovanja v Sloveniji.
Po poklicu ste sicer tolmačka in prevajalka, prav tako organizirate tudi tečaje slovenskega jezika. Kakšno je zanimanje za učenje slovenščine na italijanski strani?
Zanimanje za učenje slovenščine je pri nas precejšnje, rekla bi celo, da raste iz leta v leto. V zadnjih dveh letih sem morala odvrniti kar nekaj delovnih ponudb za vodenje tečajev, ker mi enostavno zmanjkuje časa. Takšno zanimanje me seveda navdaja z veseljem. Ne glede na to, iz katerega razloga in s katerim namenom se ljudje odločajo, da se bodo učili slovenščine, zame to predstavlja pomemben korak k zbližanju dveh narodov. Spoznavanje jezika in kulture drugega bistveno pripomore k premoščanju predsodkov in tudi starih zamer, kar mi, ki živimo ob meji, še kako potrebujemo.
Kateri del našega jezika jim dela največ preglavic?
Za Italijane je slovenščina čuden jezik, saj ima zelo malo ali nič skupnega z njihovim. Še najbolj čudno jim zvenijo besede, polne soglasnikov, preglavice pa jim dela tudi naglašanje. Ko pa govorimo o sklonih in tečajnikom povem, da jih ima slovenščina kar šest, se zgrozijo: italijanščina namreč ne pozna sklanjatve, pa tudi dvojine ne. Za Italijane je torej slovenščina precej »eksotičen« jezik, ki pa postane takoj bolj domač, ko se naučijo nekaj stavkov in jih s pridom uporabljajo, ko gredo nakupovat ali na počitnice v Slovenijo. Največje zadoščenje za tečajnika je nedvomno, ko pridobljeno znanje začne uporabljati v vsakdanji komunikaciji.
