Gostinci v Ljubljani: "Najbolj zahtevni so Italijani, ki jih je tudi največ"

Večina domačinov, pri čemer tudi sama nisem izjema, se te dni izogiba obiska centra "najlepšega mesta na svetu". Razlog? Obljudenost s turisti, ki so preplavili Slovenijo. Če že med letom ob lepem vremenu v popoldanskih urah težko najdeš (mirni) prostor za kavo s prijatelji, je trenutno to prava znanstvena fantastika. Posebej v večernem času, ko ima mesto prav poseben čar, so zlasti gostinske ponudbe v centru slovenske prestolnice dodobra zapolnjene. Po podatkih Oddelka za gospodarske dejavnosti in prometa MU Mestne občine Ljubljana (MOL) je znotraj ožjega mestnega središča 401 gostinskih obratov, od skupno 1276, ki se jih nahaja v Ljubljani.

Kot nam je dejala uslužbenka gostilne Güjžina – prekmurske gostilne v Ljubljani, nekaterih ne ustavi niti pozna ura. "Španci bi obrok naročili tudi ob polnoči," se nasmehne. Pove, da jo odnos nekaterih turistov na trenutke (negativno) preseneča. Pri tem izpostavi naše zahodne sosede Italijane, ki so znani po tem, da poleg materinščine niso vešči govorjenja ostalih jezikov. "Italijani znajo biti zelo nesramni, če se jim ne prilagodiš. Ostali se trudijo, tudi če jezikovno niso najbolje podkovani," pove. S podobnimi izkušnjami se soočajo tudi ostali ponudniki v centru Ljubljane.

Natakar pri restavraciji in pizzeriji Aroma nam je ob tem vprašanju ponudil anekdoto, ki se mu je zgodila pred kratkim: "Nekaj časa nazaj je k nam prišla starejša Italijanka, ki ni znala niti besede po angleško. Dejala je samo 'Hello'. Mislili smo, da želi naročiti še eno rižoto, na koncu se je izkazalo, da je hotela le dodaten krožnik. Prišlo je do nesporazuma in posledično do manjšega prepira. Epilog je bil tak, da sem na koncu sam moral poravnati naročilo." 

Izpostavi, da je znanje tujega jezika na obisku v drugi državi priporočljiv, če že ne nujen. "Ne moraš nekam oditi in govoriti v svojem jeziku. To je tako, kot če bi jaz Slovenec, 'frajer' odšel v Španijo in v restavraciji v slovenščini razlagal, da sem zelo žejen in želim naročiti pivo. Kdo bi me razumel? Nihče. Očitno pa je njim vsakdanje, da mora italijansko obvladati cel svet," nadaljuje. Po njegovih izkušnjah angleščino pomanjkljivo obvladajo tudi Španci, pri katerih sicer večji problem predstavlja naglas.

Čeprav zna biti jezikovna prepreka na trenutke problematična, pa je vodja strežbe istrske restavracije Altroke prepričan, da "če dobijo, kar si želijo, in če to ni slabe kvalitete, so izjemno veseli in hvaležni. Seveda znajo biti tudi neugodni, saj že genetsko vedo, kaj bi radi jedli. Italijani so super ljudje z zanimivo kulturo. So izjemno temperamenten narod in se v primeru, ko se počutijo opeharjene, odzovejo. Iskrena kritika pa je za nas le dobra kritika".

Vsako leto več turistov, (letos) največ Italijanov

Poleg naših zahodnih sosedov je te dni v Ljubljani še veliko Nemcev, Angležev, Avstrjicev in Francozov. Nekateri gostinci pravijo, da se je obisk v poletnem času povečal tudi za 50 odstotkov, največji val po njihovem mnenju šele prihaja. Skupaj s porastom pa pridejo tudi različne zahteve, saj, kot pravi slovenski rek sto ljudi sto čudi, velja kot pribit.

Kot najbolj nenavadne zahteve natakarica pri restavraciji Robba navede, da si določeni narodi, med katerimi prednjačijo Kitajci in Indijci, naročajo vročo vodo, s seboj pa nosijo tudi čaje in termovke. Če se zopet vrnemo k Italijanom; pri Altroki vodja strežbe opaža, da "raje jedo bolj surove zrezke". In nadaljuje, da imajo tudi neevropski narodi (Indijci, Rusi, Kitajci) za nas zanimive zahteve, saj "nekateri jedo vse skupaj in si zato želijo imeti na mizi celoten meni, od juhe pa vse do zrezka. Ne razumejo, da se vsega naenkrat ne da pojesti, prav tako pa se bo vsaj ena jed v tem času shladila."

Šaljiv odgovor na omenjeno vprašanje pa poda uslužbenec Kralja žara: "Kot nenavadno navado naših gostov bi izpostavil, da tujci v primerjavi s Slovenci z veseljem puščajo napitnino. No, tudi Slovenci jo čedalje več. Ampak to ni čudna navada, to je ’fajn’ navada."

Kar nas pripelje do našega naslednjega vprašanja v zvezi z radodarnostjo tujih gostov. Gostinci so soglasni da so tujci na tem področju korak pred nami, saj se Slovenci v primerjavi z njimi velikokrat izkažemo za "škrte".  Neverjetno Svet Napitnina Slovenca spletni hit

V žep najglobje sežejo Američani in Kanadčani, ki so tovrstne prakse navajeni že od doma, kjer morajo (vsaj) 10-odstotno napitnino pustiti natakarju. Zaposleni pri Kralju žara celo trdi, da morajo biti Američani "zares nezadovoljni, da ne bi dali napitnine".

Če so še posebej zahodni gosti, Skandinavci, Nemci in Angleži pri napitninah velikodušni, je praksa nekaterih narodov drugačna. Mednje po besedah ljubljanskih gostinskih ponudnikov sodijo Španci, Francozi in Italijani. "Ne da so skopi, mogoče se ne zavedajo, da s tem pokažejo, da cenijo človekov trud in delo," je prepričan natakar Arome, uslužbenka z letošnjim januarjem novo odprtega bistroja Lepa Vida pa dodaja, da je po njenem mnenju višina napitnine "odvisna od njihovega finančnega stanja. Američani in drugi puščajo po deset odstotkov, saj so pripravljeni na zapravljanje".

Čeprav imajo gostinci (trenutno) bolj pozitivne izkušnje s tujimi gosti, ki naj bi bili manj zahtevni in naj bi se lepše obnašali, se vsi zavedajo pomena domačih gostov, ki jih obiskujejo skozi vse leto. Na to jih opozarjajo tudi pri Zavodu za turizem Ljubljana, kjer želijo in jih vzpodbujajo, da "imajo pri svoji ponudbi prvenstveno v mislih domačine, šele nato turiste, in sicer tako pri višini cen kot pri storitvi in ogovarjanju v slovenščini".

Varstvo otrok Popotnik Ponekod 50 evrov na dan, drugje 29 evrov na teden

Najbolj priljubljene so jedi na žlico

Če si gosti niso edini pri višini napitnine, pa so si pri oceni ponudbe s hrano. Kot je dejala natakarica pri Güjžin, njihovo hrano velikokrat ocenijo z "very good" (op.a. zelo dobro). V njihovi gostilni sta hita bograč in gibanica. Tudi v Aromi je favorit jed na žlico: golaž, tako ljubljanski kot jelenov, poleg tega so gosti navdušeni še nad mrežno pečenko in polento. Podobna situacija je v Robbi, kjer si tuji gosti največkrat privoščijo golaž z žlikrofi. Velikokrat pa naročijo tudi ljubljanski zrezek, solatni krožniki in posebej v poletnem času lahkotne testenine. V istrski kuhinji Altroke goste največkrat postrežejo z govejim mesom, brancinom in orado. Vodja strežbe omeni, da goste najbolj preseneča dobra kvaliteta mesa. Pri Lepi Vidi je najbolj priljubljena jed bogat zajtrk, imenovan "Kriminalec", medtem ko so v Kralju žara izjemno zaželeni steaki, kot še pove eden izmed njihovih natakarjev pa "gosti velikokrat povprašajo po tradicionalni slovenski hrani, ki je pa tukaj na žalost nimamo." 

Zato ne čudi, da je prav gostinska ponudba ena izmed glavnih razlogov, da turisti obiščejo Ljubljano. Kot kažejo rezultati raziskave Javnega zavoda Turizma Ljubljana, ki so jo leta 2018 opravili z agencijo Ninamedia, je kot  glavni motiv prihoda v Ljubljano hrano, pijačo in lokalne specialitete navedlo kar 62,9 odstotka vprašanih turistov. Še leta 2016 je bila ta številka dosti nižja (39,0 %). 

V skladu z globalnimi trendi smo že pred časom prepoznali gastronomijo kot vidik, ki pritegne obiskovalce. Povezujemo se s ponudniki na destinaciji, jih tudi med seboj povezujemo, sodelujemo pri umestitvi lokalnih jedi iz lokalnih sestavin na jedilnike in tudi tržimo. Prizadevamo si, da bi na destinaciji ponujali pestro, kakovostno in okolju prijazno prehrano. – Javni Zavod Turizem Ljubljana