Slovenija s površino skoraj 21.000 kvadratnih kilometrov za mnoge predstavlja pravi fenomen, saj so na tako majhnem prostoru različni tipi podnebja, rastja in številne znamenitosti, tako naravne kot kulturne. Po naravovarstveni zakonodaji je pri nas zaščitenega približno osem odstotkov vsega ozemlja. Prav tako pa velja Slovenija v smislu biotske raznolikosti za "vročo točko" Evrope. Tu namreč uspeva 3000 praprotnic in semenk ter 50.000 različnih živalskih vrst. Izbrali smo pet točk v Sloveniji, ki so (po krivem) v senci naših bolj komercialnih destinacij.
Šmartno v Goriških brdih
Za razliko od bolj obiskanega in poznanega Štanjela na Krasu je slikovita in obzidana vas Šmartno v Goriških brdih, ki je ime dobila po cerkvi sv. Martina, največji cerkvi v Brdih, očem bolj skrita. Kot pravijo uradni zapisi, je bilo v preteklosti naselje, kjer danes še vedno stoji stoji pet dobro ohranjenih stolpov, včasih najverjetneje utrdba na strateški benečansko-avstrijski meji. Danes pa je to kulturni spomenik, edinstven kot celota. Mnogi mu rečejo tudi arhitekturni biser, saj je zaradi že omenjenih stolpov, podobnih orlovemu gnezdu, v Brdih videti od vsepovsod.
Poleg stolpov se tam nahajajo tudi Hiša kultura in Briške hiše, kjer je na ogled nekdanja oprema preprostega doma z ognjiščem. Tu se zvrsti tudi mnogo, večinoma z vinom, povezanih prireditev.
Sorica
Sorica je idilična visokogorska vasica, ki leži na skrajnem severozahodu Škofjeloškega hribovja. Poznana je predvsem kot rojstni kraj slikarja Ivana Groharja, čigar hiša je spremenjena v muzej, namenjen tudi umetniški dejavnosti.
Sorica je oklicana za krajinski biser na prostranih pobočjih strmega, z zelenimi senožetmi in vitkimi macesni posejanega sveta, polnega žuborečih studencev. Prav odmaknjenost in neodkritost prispevata k njeni privlačnosti. Razen maloštevilnih občasnih kolesarjev in motoristov vas tu ne bo zmotil nihče. V vseh letnih časih predstavlja Sorica prijeten kraj za preživljanje prostega časa.
Najlepši razgled na vas se razlega s klopce ob kipu najbolj znanega Soričana, slikarja Groharja, po njem je poimenovana tudi krožna pohodna pot, ki se začne pri njegovi rojstni hiši ter nas popelje do najpomembnejših in najlepših kotičkih Sorice.
Divje jezero pri Idriji
Skrivnostno kraško Divje jezero pri Idriji spada med bisere slovenske naravne dediščine. Že leta 1967 je bilo zato zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je kot prvi slovenski muzej v naravi urejeno tudi za obisk javnosti. Nahaja se dobra dva kilometra južneje od mesta Idrija in je dobro skrito pod prepadnimi stenami vznožja severnega roba Črnovrške planote. Povezano je tudi s skrivnostnim svetom podzemnih voda, potapljači so s 420 metri odvite vrvi dosegli globino 160 metrov.
Njegova temperatura se skozi leto giblje med sedmimi in desetimi stopinjami Celzija. Smaragdna jezerska gladina je po navadi idilično spokojna, ob nekajdnevnem obilnem deževju pa bruhajo iz nje izredno velike količine vode, ki se zbirajo na prostranih območjih Črnovrške planote in kraškega sveta pod Javornikom.
Topli izvir s kopališčem pri Klevevžu
To je hipotermalni izvir, ki je nastal ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah. Topla termalna voda, ki iz izvira Klevevška toplica na dan priteče s temperaturo 24,8 stopinj Celzija, marsikoga prepriča, da vanjo skoči tudi v zimskem času. Že tako lepo kopališče smaragdne barve obdaja še pravljičen gozd. Mnogi pravijo, da je to neokrnjen biser narave.
Bizeljske repnice
Bizeljske repnice na Bizeljskem so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območje Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Gre za nenavaden peščeni svet, tako poseben, a še ne dobro odkrit.
Jame so ime dobile po repi, ki so jo ljudje poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njih. Danes jih ponekod nekateri sicer še vedno uporabljajo za shranjevanje poljskih pridelkov, zelenjave in sadja.
Peščene luknje spadajo med avtohtono naravno, zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino tega območja. Zaradi večletne uporabnosti in enkratnosti njihovega nastanka veljajo za glavno zanimivost ob Bizeljsko-sremiški vinski turistični cesti.
