Foto: Naš bivak tako atraktiven, da razmišljajo o zaprtju

Od leta 2015 se pri PD Matica lahko pohvalijo z najmodernejšim bivakom v Sloveniji, ki je odprt skozi celo leto. Na višini 2045 metrov nadmorske višine ga najdemo na robu Malih podov pod Skuto in Rinkami nad dolino Kamniške Bistrice. Od njega se odpre lep pogled proti Skuti in okoliškim vrhovom. Bivak je zaradi svoje sodobne in na oko izjemno privlačne podobe hitro postal predmet deljenja na družbenih omrežjih, kar je le še povečalo priljubljenost med slovenskimi kot tudi tujimi planinci.

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Eʟᴀ Bᴀʀᴛᴋᴏᴠᴀ́ (@elaprdela)

Pri omenjenem planinskem društvu so leta 2015 star bivak zamenjali z novim modernim bivakom, ki nudi prenočišče desetim osebam. Čeprav je namenjen zgolj zasilnemu prenočevanju v gorskem svetu Malih podov pod Skuto, število obiskovalcev eksponentno raste, s tem pa tudi stroški vzdrževanja in čiščenja. Točne statistike obiskovanja bivaka pri Matici ne vodijo, ocenjujejo pa, da bivak vsako leto med glavno sezono obišče več kot petsto ljudi.

Prav tako imajo na tem območju več dela gorski reševalci, ki rešujejo slabo pripravljene pohodnike. Do njega vodi zgolj ena in še to nemarkirana pot iz Konca čez Žmavčarje. Tega se dobro zaveda Gašper Pintar, član alpinističnega odseka PD Matice, ki za bivak skrbi. Pintar poudarja, da je namenjen le prenočevanju v sili in lažjemu izvajanju dostopov ter vzponov v gorah pozimi. Po njegovem mnenju bivak dodatne reklame ne potrebuje, saj se je v zadnjih letih dodobra zasidral v srca planincev. 

Take promocije niso pričakovali, niti si je niso želeli

Njegov društveni kolega Edo Grabrijan doda, da takšne popularizacije bivaka zaradi njegove "arhitekturne promocije" na društvu niso pričakovali, niti si je niso želeli. S pomočjo sodobne tehnologije je postal želen cilj posameznikov, parov in celo skupin, ki si želijo "glamping hiške v gorah". "To sklepam na podlagi mnogih povpraševanj preko elektronske pošte, v večini primerov tujcev, ki si želijo pristnega doživetja slovenskih gora, s kančkom udobja. Sicer, zakaj pa ne? Problem nato nastane, ker množičnost pogosto vodi do takšnih ali drugačnih težav," razmišlja član PD Matica.

• Ostali so brez besed: "Ko misliš, da si doživel v hribih vse ..."

Na eni strani so to okoljski problemi, kot so številne smeti in fekalije v okolici bivaka. Druge težave pa so povezane z morebitnim reševanjem neizkušenih ali neustrezno opremljenih obiskovalcev, ki tam obtičijo. Ti se pogosto ne zavedajo, da do tja ne vodi nobena označena pot. Lani aprila so tujci podcenili svoje znanje, opremo in takratne snežne razmere v okolici bivaka ter obtičali. K sreči je posredovala Gorska reševalna zveza in planince, ki so noč preživeli v bivaku, naslednji dan s helikopterjem nepoškodovane odpeljala v dolino.

Pri tem ga je zmotil predvsem odnos tujih planincev, ki so svojo izkušnjo delili na spletni strani Hribi.net. Na komentar planinke, ki ga lahko vidite zgoraj, se je usul plaz komentarjev drugih uporabnikov, ki njihovega početja niso podpirali. Spodaj objavljamo preveden zapis tuje planinke:

"Razgled in planinsko zavetišče sta čudovita. VENDAR pa tudi vsem zaradi težavnosti ni dostopen. 4 osebe smo vzpon do njega opravili aprila 2023. Vzpon je bil v tistih pogojih težak, kar so potrdili reševalci, ki so dejali, da je sestop prenevaren. Odločili so se, da pošljejo helikopter. Obstaja velika nevarnost zdrsov, včasih tudi snežnih plazov. Sneg je prisoten do junija, zato premislite, preden greste, in s seboj vzemite ustrezno opremo (dereze, cepin, pohodniške palice). O bivaku: zelo prijeten kraj s čudovitim razgledom. V njem sta samo 2 odeji, zato s seboj vzemite tudi spalno vrečo."

Neodgovorno! Slovenija Reševalci razkrili, zakaj so morali štirje tujci prenočiti na 2.000 metrih

Ga bodo zaradi prevelike obiskanosti zaprli?

Bivak je stalno odprt, v njem pa je 10 ležišč, opremljenih z ležalno podlogo. Ker rezervacija ni možna, deluje po sistemu, "kdor prej pride, prej melje". Za vikende, ko je v hribih lepo vreme, v njem oziroma njegovi okolici prespi tudi 30 pohodnikov, zato je pred odhodom v gore to pametno imeti v mislih. Kot tudi to, da v njem ni elektrike in vode.

• Bivak pod Grintavcem: "Z grozo sem spoznal, da slišim cmokanje organov za reprodukcijo"

"Osebna izkušnja izpred nekaj let govori o tem, da nas je v bivaku na nedelaven dan v septembru prenočilo 14 ljudi in še dva psa. Zasledil sem tudi zapis, da je bilo enkrat v bivaku celo 18 oseb," svoje izkušnje z nami podeli Grabrijan.

Zaradi prevelikega obiska je večkrat govora, naj se bivak zaklene in naj bo dostopen le po predhodnem dogovoru s ključem. "A potem izgubimo njegovo bistvo, tj. zasilno bivališče za tistega, ki bi ga resnično potreboval. Konkretne rešitve za ta problem trenutno še nimamo," omeni Grabrijan. Doda, da njihov bivak pri tem ni osamljen primer, temveč se s podobnimi težavami soočajo tudi drugod, kjer je veliko obiska, npr. v Julijskih Alpah. K temu pripomore predvsem dejstvo, da je zastonj.

Neprimerno obnašanje nekaterih obiskovalcev

Pravila obnašanja na bivakih so preprosta in znana vsem. No, skoraj vsem. Občasno se kdo nanje požvižga in bivak pusti v neprimernem stanju. Ker si v društvu želijo, da bi bivak dobro ohranjen ostal tudi za prihodnje generacije, se njihova ekipa do njega večkrat povzpne in za neodgovornimi planinci pobere smeti, ki bi jih morali ti sami odnesti v dolino, ter opravlja vzdrževalna dela. Letos so denimo popravljali poškodovana vrata, zaradi katerih je bil pozimi celo omejen dostop do bivaka. "Obnašanja obiskovalcev ne bom komentiral," se odgovoru o etiki gostov bivaka pod Skuto izogne Pintar.

Slovenija Ostali so brez besed: "Ko misliš, da si doživel v hribih vse ..."

Kako omejiti takšno početje oziroma nadzirati bivake? Največ, kar se da storiti za preprečevanja zlorabe oz. izkoriščanja bivakov v napačne namene, je seveda osveščanje planincev. Na tem mestu zato izpostavljamo nekaj glavnih pravil o uporabi bivakov. Te je v hišnem redu za bivake izdala Planinska zveza Slovenije:

-          Primerno je, da za prenočevanje s seboj prinesemo svojo spalno vrečo,

-          v bivakih ne smetimo – vse smeti odnesemo s seboj v dolino,

-          kajenje ni dovoljeno, prav tako ni dovoljen vstop z derezami.

-          Tekom nastanitve v bivaku, se obnašamo obzirno, ne povzročamo hrupa ali kako drugače motimo ostalih gostov.

-          Obvezen je vpis v vpisno knjigo bivaka.

-          Ko odhajamo, bivak zapustimo urejen.

-          Bivak uporabimo kot eno-nočno postojanko na svoji turi v gore in ne kot daljši, brezplačen dopust.

Zagotovo pa bivak ni namenjen temu, kar je alpinist Anže Čokl opisal v enem izmed svojih preteklih blogov.

Sestavljen je iz treh modulov

Prenovljen bivak so sicer postavili blizu datuma 70. obletnice postavitve prvega zatočišča na robu Malih podov nad Žmavcarji. V tem času se je arhitektura in pristop h gradnji gorskih objektov bistveno spremenil. Prvi bivak, zgrajen leta 1946, je idejno zasnoval takratni predsednik Planinskega društva Slovenije, arhitekt Vlasto Kopač. Leseno konstrukcijo, obito v pločevino, je odlikovala izredna funkcionalnost, so na svoji spletni strani zapisali pri PD Matica. Sčasoma ga je načela lesna goba in nujno ga je bilo treba zamenjati.

Tako je leta 1981 PD Ljubljana-Matica postavila novo, večje zatočišče preproste kvadrataste oblike z dvanajstimi ležišči. Kljub relativno dobri ohranjenosti se je ta leta 2015 umaknil in prepustil mesto novemu, tretjemu po vrsti. Nastal je kot plod sodelovanja OFIS arhitektov, AKT-a II, ŠD Freeaproved, Univerze Harvard in PD Ljubljana Matica, sestavljen pa je iz treh modulov.

V prvem so vhod, odložišče za opremo in mizica za kuhanje. V drugem se nahaja spalnica s prostorom za druženje, medtem ko je zadnji prostor namenjen izključno počitku.

Obe stranski steni sta stekleni in ponujata panoramski pogled v dolino in Skuto. Steklo je močno, troslojno, debeline dimenzionirane in preračunane glede na možne ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko škodovale konstrukciji. Streha oziroma pročelje bivaka ustreza ekološkim standardom, saj je narejena iz reciklirane snovi. Medtem ko barvno in oblikovno bivak sovpada s skalnato okolico, minimalistično notranjost krasi macesnov les.

• Včasih ponos Slovencev, kmalu v roke tujcev?!

"Bivak stoji zaradi širokega sodelovanje vseh vključenih v ta projekt. Naj na takšnih temeljih še dolgo kljubuje času in vremenu ter nudi varno in toplo zatočišče utrujenim in počitka potrebnim planincem. To je želja vseh sodelujočih," so ob razglasitvi projekta zapisali pri PD Matica in ob tem opozorili, da bivak nima elektrike, vode ali druge oskrbe. Ležišč ni možno rezervirati ali preveriti stanja zasedenosti. Ob tem obiskovalce naprošajo, da poskrbijo za čistočo in smeti odnesejo v dolino.

"V načrtu imamo prenovo zimske sobe pri Koči pri Triglavskih jezerih, a še ne moremo govoriti o konkretni prenovi," pa nam je o načrtih za modernejšo prenovo še katerega drugega bivaka v lasti njihovega društva dejal Edo Grabrijan.

Pred odhodom v gore preverite obratovalni čas koč

Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. "Dnevi so krajši, zato se na pot odpravimo dovolj zgodaj. Jesen prinese tudi večjo možnost megle, presenetiti nas ne sme niti nenadno poslabšanje vremena s snegom," opozarjajo na planinski zvezi. Z začetkom zimske sezone se je seznam odprtih planinskih koč zožil.

Njihovo obratovanje lahko spremljate na spletni strani planinske zveze, kjer ažurno objavljajo vse pomembnejše podatke v zvezi z obiskovanjem gora, ali pa na spletni aplikaciji maPZS.

stasa.pust@styria-media.si